womanpolice
|
Živjo, drage soborke...
Po dolgem času se vam spet javljam, čeprav se še ne počutim v redu. Vendar, da ne boste mislile, da sem pozabila na vas, sem se odločila, da napišem nekaj vrstic. Kaj napisat? V meni se nabira veliko misli, mnenj, trenj, itd. ampak včasih jih niti ne upam napisat, saj vem, da obstajate soborke, ki ste "dale čez" marsikaj hujšega kot jaz. In tako se bojim, da bi ob branju mojega posta, v katerem bi izlila svoje občutek, si rekle po tihem "Halo? Kaj pa je to v primerjavi s tistim kar sem jaz pretrpela". Res je, punce... Niti ne predstavljam si ne občutka, ko KONČNO ugledaš tisti čarobni  , potem pa se scenarij ne konča s srečnim koncem. Želim, da nobeni ne bi bilo treba tega scenarija živeti oz. podoživeti... In srčno upam, da bo temu res tako, saj to mora biti nekaj zelo groznega.
Ker smo borke in hkrati soborke, bom kljub temu napisala svoje občutke, počutje in misli, saj čutim, da moram to izliti iz sebe. In če kateri ni to za brati, lahko pač neha brati v naslednji vrstici, ki je pisana z drugo barvo črk...
V tretjem postopku sem bila tako pozitivnih misli. Prepričana sem bila (predvsem zaradi počutja in znakov), da nama je tokrat končno uspelo... Vendar spet je prišla tista teta  , ki si je ne želimo videti.... Moram priznat, da me je tokrat tako zelo potrlo in potolklo kot še nikoli. Morda zato, ker sem bila tako prepričana v uspeh... Dnevi minevajo, počutje moje se nekoliko izboljšuje, vendar še nisem tista taprava "womanpolice". Prej si lahko vedno na mojem obrazu uzrl izraz nasmeha, sedaj pa je več trenutkov, ko le tega ni mogoče privabiti na obraz. Zaradi tega se počutim zamorjeno, saj sem prej bila vedno nasmejana; le redkokdaj resnega izraza... V službi, ko patruljiram, srečam veliko nosečk, veliko mladih mamic z vozički,... en lepši voziček od drugega, en bolj simpatičen trebušček od drugega,... Pa mi reče sodelavka ali včasih sodelavec "poglej ta trebušček, ta bo pa kmalu zunaj", vendar v trenutku, ko jo pogledam, tudi pogled obrnem drugam, saj me ta pogled preveč boli. Pa ne zato, ker ji ne bi privoščila, verjetno pa zato, ker ji zavidam in ker se hkrati sprašujem "zakaj pa jaz ne? Kdaj pa bo prišel moj oz. najin trenutek? Bo kdaj?" V takih trenutkih pa se vedno spomnim na našo borko PIKOVIT. In to mi daje novo voljo in upanje... V tem času je res pravi "baby boom" in tko lepo bi bilo to čutit v sebi in nato doživljati ta čudež življenja...
Ko gledam seznamček Mismisa, sem pozorna na borke, ki so v postopku ICSI, pa vidim, da nas "ni veliko"... Sprašujem se ali je večini na ICSI že uspelo? Vem, da je vsak par "knjiga z drugačno vsebino", pa vendar ti vlije neko upanje, če vidiš neki vzorec uspeha...
Kako se počutim? V meni se krešejo mešani občutki... Pridejo pa trenutki, ko v sebi čutim tisto jezo, katere ne želim čutiti. Tisto jezo, ki kar kriči "Zakaj pa midva ne?" Nobena ženska oz. par ne bi smel biti na umetni oploditvi. Otrok bi MORAL biti nekaj samoumevnega... Mislim, da bom morala nehati razmišljati o tem, saj drugače se lahko človeku že meša od te jeze in nezadovoljstva.
Kako rada bi odklopila misli o tem, pa jih zelo težko. Ko si v postopku, zagotovo razmišljaš o tem. Ko nisi v postopku in vidiš tale "baby boom" tudi razmišljaš o tem... Vendar poskušam odmisliti. Če vidim nosečko ali mlado mamico se preventivno obrnem stran in misli poskušam usmeriti drugam. Če sem v službi, začnem razmišljati o primeru, naslednji nalogi ali kaj podobnega. Služba mi res pomaga nekoliko pozabiti. Čeprav je naporno, saj je veliko dela zadnje čase, mi pa kar ustreza, da je temu tako, saj nimaš časa razmišljati o drugih stvareh.
Kaj se je v tem času spremenilo? Po neuspehu sem izgubila ves moj optimizem. Prej sem jaz mojga bodrila "seveda nama bo enkrat uspelo". Sedaj je zgodba obratna... Moj mora mene bodrit s takšnimi besedami... Jaz se pa po tihem sprašujem "Mar nama bo res?" Tako rada bi pozabila na vse to... Ko bi me le kdo hipnotiziral... :-)
Z vitaminčki sva nekoliko prenehala in bova spet začela tri mesece pred postopkom. Sedaj imam druge dve skrbi, ki bdita nad menoj:
1. endometrium v levem jajčniku; moram se naročit pri dr. za operacijo
2. bris pri ginekologinji, saj mi je na izvidu lanskega brisa napisala opombo "čez eno leto obvezno kontrola" ; ker sem že dvakrat imela konizacijo, se resnično bojim, da spet ne bo v redu in bodo spet odrezali del mat. vratu. Koliko mi ga bo sploh še ostalo? In potem še nekaj časa ne smeš zanosti oz. iti v postopek...
V tem času se bolj s slednjim obremenjujem... Na naslednji postopek sploh nočem misliti, saj bi se spraševala "ali nama bodo tokrat tudi uspele blastociste, ki sva jih tako težko pričakala v tretjem postopku...." Hočem odmisliti zaenkrat to...
Kot sem pa vam že pred "premorom" povedala, greva v naslednji postopek v LJ, vendar imava 1. oktobra razgovor v MB. V peti postopek (v primeru ponovnega neuspeha) pa greva nazaj v LJ (saj je v MB čakalna doba med posameznimi postopki prav tako eno leto, kar pa je kar dolga doba.... se mi zdi, da se telo v takšnem času res čist sčisti od hormonov....)
Kaj vam še naj napišem? Se opravičujem, ampak v tem postu ne bom komentirala vaših dosedanjih postov, saj jih nisem spremljala lep čas in bi bilo nemogoče vse nadoknadit. Zasledila sem le slabo novico od Mismis in ji sporočam, da mi je zelo žal, da je morala to doživeti, ko pa je končno ugledala tako željeni plusek. MISMIS res ti iz srca želim, da vama naslednjič uspe, in da bo konec scenarija srečen kar duplo. Držim pesti.
Nekaj sem zasledila za SAPI, da nekaj ni bilo v redu, sedaj pa ne vem kako je zadeva... SAPI, upam, da je vse v redu....
Aja, pa GIGI1 sem zdajle zasledila post... držim pesti za vaju!!!!!!!!!!!! A si šla samoplačniško k Rešu?
In le še čestitke ob velikem številu majskih nosečk in dvema junijskima... tudi vam želim scenarij s srečnim koncem.
 NOVE NOSEČKE MAJ  Andreja 07 (PO)
Sapi (LJ) Miklarom (MB) Kimsy (LJ) a.jrad (PO)
ŽE JUNIJSKE!! Punsha (LJ) Lana08 (LJ)
Želim vam lep dan, čeprav je turobno vreme... Ne obljubim vam, da vas bom spremljala vsak dan, vendar se bom potrudila, da bom čim pogosteje spremljala novičke, pa upam, da bodo le te samo lepe.
Srečno!
Womanpolice
p.s. TASSY Pred kratkim sm bla tam kjer delaš, pa je bila le od Marka M. žena in še ena starejša...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Tudi sama sem že šla na ET, pa ni bilo nič. Toplo priporočam Reša, pa vseeno počakaj, da ti na GK naredijo genetiko. Jaz sem jih prosila, pa mi niso hoteli - kao naključna kromosomska napaka. 
. 
.......ti si meni ZAKONNNNNNNN
zate 
.....jaz naivčina pa mislila, da ti to iskreno....
