Tejči
|
Takole..midva z bivšim partnerjem (očetom najine hčerkice) sva se v moji nosečnosti pogovarjala o tej verziji, da bi se podala v lažno samohranilstvo. Jaz sem bila študentka, brez štipendije, brez dokladov, v bistvu brez kakršnihkoli prihodkov, on je bil zaposlen, za katero delo je prejemal minimalno plačo in takrat sva videla možnost lažjega življenja v samohranilstvu. Za to sva imela vse pogoje (razen da sva bila par). A ko se je dete rodilo, nisem mogla narediti tega, da bi se hodila po uradih lagat, kako sem sama, uboga itd. Nisem imela srca, da bi hčerkici odvzela očeta, pa magari samo na papirju. Tako, sva pač stisnila zobe, začela sem prejemat štipendijo, pa otroški dodatek, veliko so pa še starši pomagali. Potem pa je prišlo do tega, da sva šla z partnerjem narazen in postala sem prava samohranilka. Tako, da punce, ki se greste lažno samohranilstvo, upam, da vas peče vest in da se vam potem ne bo to v resnici zgodilo. Kar se tiče urejanja preživnine, daš vlogo, ko sta oba klicana na sodišče, ni več kaj komplicirat..sodnica vse prebere, če so navedbe točne, oba to podpišeta in je to to. Tam ni več kaj komentirat. Socialne pa ne vidiš dokler ne greš urejat denarne pomoči. Pišem iz lastnih izkušenj. Če se ne moreta sporazumno dogovorit, pa ne vem kakšni so postopki, na srečo nisem rabla dat tega skozi. In kdor misli, da je lušno biti samohranilka, se pošteno moti!
|
Natisni
zdaj je v drugo noseča in se tega ne bosta več šla.
ne briga pod narekovaji, da naute v luft skakale. to je tko, da bi vam šef, ko vam da plačo, diktiral kaj z njo počet, ko pa vam je vednar dal iz svojga denarja. 
), jst pač plačujem eni lažni samohranilki. simpl kt pasulj. 
