christiana21
|
Dobro jutro! Jaz imam spet malo več časa, da se vam posvetim, dragi je šel po mesecu dni bolniške spet v službo, jaz pa samevam. Sem se ful navadila, da ga imam zraven sebe, zdaj pa ni nikogar, ki bi mi kavico skuhal, me klical naj pridem na zajtrk, me božal,... , smrk, ni fajn. Pa dolgčas mi je. Zdaj, ko je do poroda še manj kot mesec dni, me je tudi strah, da bom jaz dobila popadke, moj pa bo v službi. Če bi poklicala rešilca, bi me peljali verjetno v P Maribor, jaz bi pa šla na Ptuj rodit. Pa še ti popadki so tako čudni, včasih me precej boli po nekaj ur skupaj, pa se potem umiri, v takih primerih mi ni dragega zastonj za klicat iz službe, ker, ko bo to nekajkrat naredil bo letel iz delovnega mesta zaradi mojih lažnih alarmov , ne bi pa rada, da mislim, da je lažni alarm, pa ga ne pokličem in bi šlo zares. Eh, ta nosečnost, tako lepo obdobje, ampak precej težko z vsemi špikanji, bolečinami, driskami, lulanjem ponoči, hemoroidi, strijami in vsem ostalim.
_____________________________
Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.
|