nokes
|
dobro, pa da še jaz pomislim, kako poteka naš razburljiv vsakdan ! hranjenje: tudi mi smo ob prihodu iz bolnice zaradi nizke teže morali jesti na 3 ure. a za razliko od porodnišnice, kjer sem jima hrano dobesedno vlivala v usta, da sta sploh kaj pojedla, in posledično sta zato bruhala, sta doma jedla kot velika, z apetitom in užitkom! potem sva z mojim poskušala večat porcije, da bi jedla na 4 ure (6x na dan), pa se je zgodilo, da pojedla sta že več, a prav tako pogosto, tako smo zdaj na 700-800 ml dnevno, jesta pa tudi na 2 uri, pa malo klunček pomočita, potem pa malo zaspita, pa spet huronska lakota . torej, treba bo naredit en sistem, ker cel dan pa ne mislim s flašami okoli laufat. danes sva zato kupila drugo hrano, ki bi naj bila bolj nasitna, bomo videli, če res, predvsem pa, ali jima bo ustrezala. aja, začeli smo z Beba pre start, zdaj smo kupili Beba 1. (ta hrana je bila v bolnici in sem s tem nadaljevala doma, lepo sta se poredila, zato smo jo obdržali). dojenje: sem že pisala o tem, da nista vlekla, ker sta bila brez refleksa. oziroma: sesala je Ivana in njo sem dojila, Vitan pa se je cartal. zdaj pa dilema, vredna salomonove rešitve: ali dojiti, če lahko dojiš samo enega? ivana sita od mojega mleka ni bila, sem pa imela občutek, da jo uporabljam kot sredstvo za ohranjanje mleka, no, teže ni pridobivala, izgubljala pa tudi ne , Vitan pa je, ko je toliko dozorel, da je skužil sesanje, tako hlastal, da ni bilo nič od dojenja. no, on je itak ena posebna histerija od otroka , da vidite to, kako cucle vleče dol s flaše, ko zagrabi!!! dilema je bila "rešena", ko je zdravnica "zagrozila" z sondo, pa smo ju začeli dobesedno pitat, jaz pa sem si črpala mleko, ki je potem počasi začelo usihat. doma se je to samo še stopnjevalo (preutrujenost!!!) in sem se po kakšnem tednu, dveh odločila, da preneham s tem mučnim črpanjem. lulanje, kakanje, krčki, vetrovi: vse normalno, srednje do zmerno pogosto , obvladljivo! sem pa brala, da se začnejo kolike nekje okoli 2 tedna in trajajo do 3-4 meseca, pa sva mislila, da smo jo dobro odnesli. ne, ne, pri nedonošenčkih se baje začnejo 2 tedna po njihovem PDP-ju!!! torej čakamo, kaj bo kopanje, oblačenje, nega: ivana uživa in je nasploh najbolj potpežljiv otrok, kar sem jih videla, nič ne cmiha, samo okice ima na široko odprte in opazuje in posluša in sploh je ful zanimivo vse skupaj, no Vitan, mamin polhek, pa je druga pesem, ko ga kopamo, se dere vun s plenice , mislim, takšen palček malček, pa takšen glas , jao, to je enega dretja, nič ne naredim dovolj hitro in tako kot on hoče do zdaj sva kar dobro uspela porihtat najina otročka, kako bo od naslednjega tedna naprej, ko gre moj v službo, pa ne vem. na pomoč sem poklicala mojo mamo, a bom videla, kako dolgo bova zdržali druga ob drugi . no, zaenkrat takle mamo... naslednji teden imam spet kontrolo teže (ne moje). upam, da bosta rastla in se lepo debelila, pa da ne bo kolik, da bosta zdrava... aja, danes sem prvič sčistila noska s fiziološko, jooooj, sem skoraj vitana utopila, je revež špukal vodo . no, šibam, o organizaciji kopanja, hranjenja, spanja pa kdaj kasneje...
_____________________________
nokes
|