4pikice
|
Spet jest. Hedviga pri tebi me je zmotilo, ko si zapisala, da če je povpraševanje je tudi ponudba. Iz svojih izkušenj lahko povem naslednje. Imam štiri hčerke. Da ponovim .Prvo sem dojila 10 mesecev pa še bi jo, če ne bi hčerka zbolela za Rota virusom, kar je v njej vzpodbudilo zavračanje mojega mleka. Drugo, samo 18 mesecev kasneje, sem dojila še ne dva meseca. Ta mala je vlekla kot nora, sama sem v tistem času popila veliko tekočine in nisem bila pod nikakršnim stresom pa je bilo mleka enostavno premalo. Začela sem dodajati in punčica je kar na enkrat začela spati po celo noč in bila je zelo zadovoljna. Sedaj pri dvojčicah pa se mi je mleko začelo v porodnišnici delati šele 4 dan. Prve tri dni sta obe vlekli zelo dobro, tako da sem mislila sprva celo, da imam že mleko, pa ju je sestra vagala in ugotovila, da nista spili popolnoma nič. Doma sem seveda še naprej vztrajala, ju pristavljala, da ne bi pozabili vlečt, ker flaša poleni, a ga že po 14 dneh ni bilo več. Upala sem, da ju bom vsaj nekaj časa vsaj 2x na dan dojila, vmes pa sem si še pumpala, da bi se mleko ja delalo. Torej od drugega tedna dalje sta bili le še na flaši. Sedaj pri treh mesecih spita že celo noč. V vednost pa še to, da je bila hčerka, ki sem manj dojila veliko bolj zdrava.Kako bo pa s ta frišnima pa vam sporočim. Drugače pa kot je že Skorpija napisala, da kapo dol, ker tako vneto dojiš, ne pozabi pa tudi na sebe. Sedaj pa še glede krčev. Naše jih hvala Bogu nimata, mi je v porodnišnici ena mamica povedala, da je pri prvem otroku uporabljala kapljice proti krčem, ki se dobijo samo v Slovenjgraških lekarnah in da so zelo pomagale. Spanje, hranjenje in jokanje Takoj, ko sem prišla iz porodnišnice sta ta mali jokali, ko sta bili lačni, ko sem ju preoblekala in previjala (to je minilo tako kmalu, da se niti ne spomnim) in tudi, ko sem ju dajala spat. Ker nisem bila pri mleku, sem jima zvečer pred spanjem vedno dala hrano po flaši, saj sem le tako lahko vedela, koliko bosta popili. Pili sta po normativih, ena sicer nekoliko manj, zato se je tudi vedno prva zbujala, a dovolj. Po prvem mesecu je ena napredovala za kg, druga pa za 800g. Sedaj sta pri tretjem pregledu tehtali, ena 5900g, druga pa 5100g. Ker sem tako vedela, da nista lačni, sem jih pustila malo jokati. Enkrat ponoči se spomnim,ko sta ravno pojedli, sta se drli pol ure skupaj in sem hotela že vstati pa mi je mož rekel, če bi rada vedno vstajala, zato sem še malo počakala in sta zaspali. To jokanje se zmanjševalo. Tako, da sedaj malo pojokata, ena sicer več kot druga (tista, ki ima dudo manj joka) in zaspita. Tudi čez dan ne delam panike. Imam ju v dnevni sobi v lupincah, imam prižgan radio, tv, pospravljam, sesam. Takoj po previjanju in hranjenju sta najbolj spočiti, tako, da se takrat največ ukvarjam z njima. Takrat ju pestujem in se z njima pogovarjam, jima pojem.Smejita se že 100/h. Ko pa vidim, da postajata tečni, ju dam nazaj v lupinco, včasih tudi v posteljico, ker sedaj pri tej starosti že gledata pojoče igračke, ki se vrtijo nad njunima posteljicama in tudi to včasih pomaga za zaspat. Ne vedno, a probavam, tako po občutku. Včasih pomaga že samo to, da lupinco prestavim v drug prostor. Scorpija omenila si kopanje. Me se že nekaj časa kopamo. Sprva sem imela sisitem, da sem eno en dan kopala, drugi dan pa drugo, ki pa sem ga kmalu opustila. Tako kot ti praviš, najbolje je na 2-3 dni, obe zrihtam v 45 minutah pa je. Obe neznasko uživata v vodi, tako, da ob tem uživam tudi sama. Tisti dan, ko ju kopam tudi lepše zaspita,velikokrat povsem brez joka. Draga Hedviga,da te potolažim, jest že od samega začetka sama vse zrihtam, ker ima moj pač tako službo. Npr. ravno sedaj je na 14 dnevnem službenem potovanju. Sedaj je šel prvič po rojstvu dvojčic na tako dolgo pot, prej pa je hodil zelo pozno domov, kar mi tudi ni kaj veliko pomagalo. Tako je pač pri šestčlanski družini, kjer so stoški visoki, denar pa tudi ne bo padel z neba. Sicer imam pa tudi dve mali pomočnici 7 in 9 let, ki ju tudi kdaj pa kdaj za kaj porabim. Sem zelo sproščena in nič ne kompliciram, vedno pravim, samo, da bo zdravje in samo to je pomembno, če pa ta mali malo pocmerata pa nič ne de. Pa ne, da bi se hvalila, tako pač je, ko bo pa drugače bom pa tudi sporočila in prosila za nasvet ali pa zgolj za tolažbo. Sporoči, kako ti bo šlo. Držim pesti! Aja pa še to. Ponoči, ko sta jedli, sem jima dala flaško obema na enkrat, podložila sem jima jo z odejico, da je lepo teklo. Nisem ju dajala ven iz posteljice, ker bi se preveč zbudili in bi potem težje zaspali. Vse skupaj je trajalo pol ure. Hitro sem nazaj zaspla in že je bilo jutro. Danes sem se že drugič razpisala, upam, da se vam je zdelo vsaj malo zanimivo in da nisem mlatila prazne slame. Polno užitkov in veselja ob vaših cukerčkih vam želim in pa seveda ZDRAVJA!!
|