nokes
|
babike juuuutro!
nič ne berem za nazaj  , bom kar na hitro poskusila opisat, kako se je odvijal porod, pa potem, kako se štimamo, čez čas pa upam, pridejo še fotke 
torej: v soboto (31.1.2009) se spravljam spat, pa me nekaj štihne (22.30), malo se vležem, da mine, a je bolečina dolga in zelo močna. rečem, tole je po moje popadek. še nič ne paničarim, ker bi lahko bil eden sam samcat... grem na wc, POK, odteče voda (22.45). nič, začnejo padat komande , vzami toaletno, štumfe, majico, dokumente, materinsko.... ajde, kurblamo avto, pa gas v porodnišnico. sprejem okoli 23.15, ja, gospa, popadki so enakomerni, odprti ste 3 prste. britje, klistir, popadki ful močni in pogosti (00.30). jaz ne morem sedet, pa se sprehajam po hodniku in predihujem popadke (sestra se dere: SPROŠČENO, SPROŠČENO!!!, jaz stiskam zobe in ji pošiljam grozeče poglede, ona me ignorira  ), okoli 01.00 grem v porodno, vprašajo, kako pogosti so popadki, povem, da na minuto, se babice spogledajo, češ, še ena ful pametna... celo dežurstvo mi naštimava ctg, ne najdejo nobenega otroka, poslušajo moj srčni utrip namesto njun, mi ležijo na trebuhu, jaz hočem umret, ker boli. no, končno jim uspe, pa rečejo, ja gospa, saj imate popadke enega za drugim, kaj ne poveste,... pa odprti ste 10 cm, kje ste bili do zdaj, ajde, rodili boste! pol jaz malo preklinjam, pa mi poskušajo dat lekcijo lepega vedenja, skoraj jim j    žlahto, pa dobro, kje sem?? a v cerkvi?? ajdi, dajte nekaj v žilo. dobim samo tist plin, pa se začnem drogirat, ne vem, če prime, definitivno ne morem več preklinjat . babica kar naenkrat: gremo kakat!!! pa si mislim, kako ve, da me kakat?? bom vse notranje organe pustila na porodni mizi! OK, delam po navodilih, zadržim sapo, zadržim potisk in nato PUSH, potiskam kot zmešana, moj me ful spodbuja in v zadnjem vdihu mi zmanjka moči. se odločim, zdaj pa bo! še enkrat vdih, potisk in Ivana je zunaj ob 02.30, nato v naslednjem popadku ob pribl. 02.40 rodim še Vitana, moj mi daje navodila, vidim glavico, potisni, še malo, še malo, jaz delam kot reče in se je splačalo!!! nato čakamo celo večnost, da se porodi posteljica, kar me je ful bolelo, ker mi je babica nekaj vlekla ??? , pa potem šivanje, ker sem se raztrgala, baj d vej, šivali so me brez anestezije, tak da punce, naj vaš spremljevalec, ki vidi, kaj se dogaja, zahteva injekcijo!!! ker boli! meni niso dali ne injekcije, ne analgetikov, no, mogoče zato, ker je res tako hitro vse potekalo! aja, so pa komentirali, da sem občutljiva! HA; HA; HA!!! ma nemoj! (rodila sem 1.2. v 34 6/7 tednu)
tako je to zgledalo, vmes pa solze sreče in najlepši občutek na svetu, ko te v trenutku preplavi ljubezen do malih bitij in se zaveš, da je to za vedno!
naslednjič: kako nismo dojili in bivanje v porodnišnici
< Sporočilo je popravil nokes -- 12.2.2009 9:43:50 >
_____________________________
nokes
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
! Komaj čakam nadaljevanje. Držite se mi! 
