lana luna
|
IZVIRNO SPOROČILO: Lara Croft jest sem zelo razočarana nad svojim porodam bla Pri meni tudi ni šlo vse tko, kot sem si predstavljala....ma zato ne, ker sem se tam sama drugače odločla... se pa nisem počutla nebogljeno in nisem pustila, da kar šarijo po meni, brez besed.... je prišla ena, da mi predre mehur... in ona je kr hotela po meni brskat.... ma sem jo najpraj vprašala, kdo je in kako ji je ime.... me je tk čudno pogledala, ni vajena... Mi je šla na živce, ne vem al babica al sestra, ko me je med hudimi popadki spraševala vse sort... đizus, kot da ni mogla prej.... ma sem ji kr ojštro odgovorila,da zdej me bom govorila.... edina moja želja je bla, da mi pazi na presredek, ampak ne za vsako ceno... rajši bi bila prerezana, kot raztrgana.... in je res ful delala na tem... Je pa tudi res, da se tudi sama pri tem pomagala.... sem se trudla imeti sproščeno telo.... Pri sinu me niso takoj prerezali in sem bla kr ful raztrgana pa se zato nisem nikoli počutla pohabljeno.... mal pretirava, se mi zdi, ta gospod...... tole morm še mal pokomentirat... sej jest tu nism šla z nevem kakkšnimi pričakovanji rodit. men je blo važn sam to, da bo moj otrok zdrav pršu na svet. ampak vsen sem pa pričakovala da bo babca mal bol upoštevala moje želje. pa nism bla nebogljena sam mal sem bla zmatrana, ker sem od devetih zvečer pa do šestih zjutri šetala gor pa dol po svoji sobi in pol po hodniku porodnišnice. in celo noč nism nč spala. pol sem se pa ob šestih zjutri odločla učežt na porodno za 5 minut, sam tolk da mal nogice u luft dam in pride ta frišna izmena babc in me prveže s ctgjem na postlo. in pol sem jo po določenem cajtu prosila če mi lohk mal ctg odklop, da bi jest šla rajš hodit, ker mi je tko lažje popadke predihavat. pa je rekla da rajš ne ker bo to zavrlo porod... kako če vsi trobjo da hoja pospešuje porod ampak na žalost nism imela energije da bi se prepirala. pol sem jo prosila da bi šla na WC, mi je kokla prnesla kahlo ja halo, sej nism nepokretna da ne bi mogla na WC, pa tut moj bi šu lohk z mano za vsak slučaj... ampak ok, sem se vdala tut v to.... pol sem ji rekla če me lohk da vsaj bolj v sedeč položaj, in me je celo dala za ene par popadkov. pol me je pa pregledala, pa spet pustila ležečki. in sem jo pol še prosila, če bi lahko rodila čepe. pa je rekla da rajš ne, ker mora čuvat moj presredek. ampak nism dobila nobenga občutka da mi ga kej čuva. pol k smo šli proti koncu, ga je kar lepo po šolsko prerezala.... jest bi pa rajš vidla da bi se strgala, čeprou je lohk pol vse razcefran, ampak itak te na vsak način morjo šivat. sej ne bi bla tko zoprna, ampak me jezi, ker mene so s temle rezanjem in šivi zares pohabli. ker mislm da po 4 mescih po porodu me šivi ne bi smel več pečt, srbet, skelet in krvavet vsakič ko se gremo ne vem a se motm... a ma še kkšna take probleme s šivi??? sorry k sm zatežila. ne me narobe razumet. ampak morm spravt vn med ljudi to mojo bolečino. ker sem iz dneva v dan bolj huda na svojo babco in unga kekca k me je šivou. in se s temule stricam porodničarjam kr precej strinjam. jest se naslednjega poroda veselim, jest sem vsaki kolegici rekla da bi šla komot namest nje rodit, jest mam na porod res samo najlepše spomine in bi šla kuj še enkrat, sam teli šivi so pa čist mem!!!
|