Lenck
|
Pozdravljene!
Mene pa zanima, kao si kaj pomagate pri bolezni. Namreč, ravno včeraj sem se še hvalila, da nisem imela prav nobenega migrenskega napada že dolgo časa (prej zelo pogoste in hude), danes pa mi vsaketoliko v glavi kar prehudo udari. Ni migrena, ampak se bojim, da bi se razvilo. Ampak samo ležanje v temi in miru pa mi 24 ur na dan tudi ne paše, sploh, ker mi je zelo slabo, in če kaj počnem (se miselno ukvarjam s čim), vsaj malo pozabim. Še vročino sem dobila in ni prijetno. Sicer dobivam čaje in vse, ampak mi gre že prav vrh glave... Ne želim jemati zdravil, ker so mi prej pomagala samo imigran sprint in aspirin migran. Lekadol brezveze da pojem, je blažev žegenj.
Ah, pa malo si moram olajšati srce. Danes sem povedala svojima starima staršema (dvema od njih), da sem noseča. Dedek je zelo vesel, babica pa... ja, saj je, zelo zelo, ampak na naporen način. Da ona itak ne bo dočakala septembra (ja, moja mati mi je razlagala, da je ona govorila že, da konca njene OŠ ne bo dočakala...), pa če bom zdaj jedla rdeče meso, pa da bo ja vse ok, pa koliko se moram paziti, pa zdaj viroze razsajajo, pa... uh! In ko je začela jokat, da bo itak prej umrla, prav žal, nisem čutila ničesar drugega kot "ne spet, no!" Da ne omenjam, da je itak vedela, da sem noseča, ko me je zadnjič videla - in si ne da dopovedati, da takrat še nisem bila noseča. Ker kot da se vse vrti okoli nje. Itak me je že nekaj let vsakič, ko me je videla, videla nosečo... včasih je bilo to zelo neprijetno, sploh zaradi mojih težav, ko več sploh nisem verjela, da kdaj bom noseča. Ne vem, včasih so te zadeve kar naporne. Vesela sem, da sem ji povedala (bohnedaj, da bi ji razlagala, da je rizično, pa za krvavitve, da moram samo počivat...), ker je težko skrivati, če nekdo ve, da si doma in da naj bi iskala službo, lagati pa ne maram. In želela sem ji povedati. Ampak potem me je pa vsem kar malo minilo... In zoprno je tudi, ker je tudi od fanta mati precej podobna. Njegov oče je bil vesel, ko je izvedel (tudi tam nisva več mogla lagati, ker mene ni nič okoli, in ko tudi njega ni bilo, je pač povedal, da mora skrbeti zame). Mati pa... "pa sta vse premislila, no, saj že vesta, če sta se tako odločila..." Verjetno je pač res, nikjer ne piše, da morajo vsi skakati do stropa od veselja.
Eh, samo povedati sem morala, pojamrati malo. 
Držite se 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in sva si ga res želela. ampak ko pridejo te slabosti, so res grozne. in potem se sploh ne morem veselit, da v sebi nosim to mejhno pikico. včasih se vprašam, če si ga sploh tok želim, da morm čez vse to. to ni ravno najlepši del nosečnosti. a imate ve tudi podobne pribliske, a sem sama na tem bregu? vem, da vse mine, tudi slabosti bodo, do takrat se bomo pa še namučle. 
. 
, sem se tam gledala v ogledalo, mi trebuh že prav cveti in da bi skrila moje baročne obline ni bilo nič primernega (ali mi ne paše, ali pa mi ni všeč ...volančki, pinki barva, rožice ..brrr)...oh ja, če jutri ne bo deževalo grem spet malo v akcijo,v soboto morem bit pa že lepo oblečena
. Pa lepo bi prosila če se na seznamu lahko popravi PDP 20.9. Bila pa sem včeraj pri G, ker me zaradi prehlada že par dni čidno boli spodaj in sem lahko videla svojo pikico 
, pa srček se je tudi že videl
. In valda sem dobila tudi prvo slikico moje pikice. Naslednji pregled pa imam 16.2....joj je še to daleč. 
. Pa saj bo že nekak...sedaj je malo kriza, ker smo vsi skupaj bolani, drugače pa kar nekak gre. 
Nič ni fina tale slabost. Pa spati tudi ne morem, kot vidite
PDP / NICK (STAR.) (?. 
(29) (2. 
Tvoja želja, moj ukaz.
, pa bi tko rada, da bi se, da bi mela mal več občutka pri tem, kaj se dogaja v meni... ok, poleg slabosti in bruhanja in čist zgrešenga apetita in da mi vse smrdi, da moram met radio čist potiho, da slabo spim...
