ronja
|
ps. to niso moja pravila: to so nenapisana pravila vsakega partnerstva. Ne vsakega, veliko jih živi v odprtih zakonih, pa tudi svingerji po moje nimajo takih pravil. Dvomim, da so vsi papki in nesrečni, pač imajo drugačna pravila. loredana, zanimivo, lej, ko sem bila jaz stara 17 let (in niti prej in niti pozneje), pa se mi niti pod razno ni fučkalo za starše, nisem počela raznih bedarij, nikoli se še nisem napila, nikoli nisem probala cigarete ali kakršnekoli droge. nikoli nisem imela ure, kdaj moram bit doma, pa vseeno nisem hotela biti predolgo, ker sem vedela, da oče ne spi, dokler ne pridem - ni mi nič rekel, sem pa vedela. Hočem ti rečt, da se da ljudi "držat" tudi s čim drugim, ne samo z ustrahovanjem (če me prevaraš, letiš iz bajte), lahko jih "držiš" z ljubeznijo - ne da bi jih sploh hotel! Ampak ljudje te sami nočejo prizadet, ker te imajo radi! In obratno, seveda. Če pa se zgodi, da se kdaj kdo spozabi, pa to ne pomeni avtomatično katastrofe stoletja, ampak problem, ki ga je treba rešit - nihče ne pravi, da ga bo ratalo rešit in nihče ne pravi, da se bomo kar delale, da ga ni. Mojemu lubiju se ne fučka zame, to vidim, ker mi to pokaže, zato se pač ne bojim. Ne rabim ga držat z nekimi grožnjami, zato, ker je njegova ljubezen in vest dovolj, to je vsa razlika. Zame je živeti po pravilih: ko me boš prevaral ti bom oprostila. Seveda ne kar takoj, najprej se bova pogovorila, malo se boš pokesal in srečna bova do konca svojih dni. Nihče ne pravi, da bi mu avtomatično oprostila - kot je mišek razložila - odvisno od situacije, vsekakor bi mu zelo težko oprosila laž - ampak predvidevam, da bi mi za prevaro sam povedal in to takoj ali zelo kmalu potem, ko bi se zgodila. A bi oprostila nekomu da ti spolno nadleguje otroka? Verjetno ne a ne, pa tudi dvomim da imaš kje v pravilih to zapisano. Ali bi bila še vedno tako razumevajoča? Ne, ne bi mu oprostila in vsekakor bi otroka zavarovala. Zakaj drugače? Ker prevara ni neko podlo kriminalno dejanje, recimo, za začetek. Zato, ker pri prevari nasrkam jaz, pri spolnem nadlegovanju pa moj otrok! Zato ker se otrok ne more sam branit in odločat o tem, ali bo živel z očkom, ki ga nadleguje ali ne, ker pač nima možnosti, da vrže očeta čez prag, jaz pa to možnost imam, ker sem odrasla in močna. Zato moram za otroka jaz poskrbet, saj sem njegova mama (in obratno velja za očija, seveda, če bi jaz delala kaj takega). In ja, so tudi taki, ki skačejo čez plot kar tako, ker jih srbi med nogami. Samo v takih partnerstvih pa že od začetka ni ne ljubezni, ne spoštovanja in ne zaupanja. So skupaj samo zaradi medsebojnih koristi oz. eden ima od tega definitivno več kot drugi. In če priznaš ali ne, problemi v takem partnerstvu so veliko večji kot samo varanje. Se podpišem pod cel Ankicin post, samo je preveč za citirat. Vsekakor pa svojega partnerstva ne primerjam s takimi, ker pač vem, da se imava rada. Nisem z nekom, ki ne zna "držat tiča v hlačah", kar tako rade pišete. Kako vem? hehe, je precej pokazateljev, med drugim bi mu časovno težko zneslo . Če si pa zberem nekoga, ki me ima očitno rad, pa pač ne verjamem, da me v trenutku neha imet rad. Glede adrenalina pa mislim, da ga ima več kot dovolj v svojem življenju - verjetno zato, ker nima "perfektne žene" . Jaz sem zelo razumevajoca in precej trezna oseba, ki sebe ne postavlja za center sveta. Vem, da bi moj partner naredil vse v primeru ce bi ga prevarala, da najin zakon obdrziva in resiva - ne enkrat sva se pogovarjala o tem. In zanimivo, na pamet mi ne pada, da bi ga prevarala. Ceravno po tvojem, bi se mi lahko ****alo za njega ( pa nisem v nobenem pogledu niti najmanj od njega odvisna - stanovanjskem, financnem....). Ce bi pa mislil, da je mojega zivljenja vladar in mi postavljal pogoje kdaj sem primerna, da sem z njim in kdaj ne in kaj moram narediti, da sem z njim in kaj ne smem narediti ce zelim biti z njim.... Najin zakon se zdalec ne bi bil tako trden, najin odnos se zdalec ne bi bil tako intimen in iskren, kot je sedaj. Se podpišem, tudi jaz si ne bi pustila postavljat pogojev, kdaj me bo nekdo imel rad... ker rad me ima zato, ker sem taka, kot sem, ne zato, ker se dosledno obnašam v skladu z njegovimi pravili.
|