bdubadu
|
Tudi jaz se javljam po zelo dolgem času. Sem opazila v razpredelnici, da nisem napisala, koliko sem stara. Zdi se mi, da sem najstarejša, trenutno 35 - 11.3. jih bom pa dopolnila 36. Tale tretji dojenček sploh ni bil planiran in še vedno se nekako ne morem navaditi na misel, da bom po 6 letih spet začela vse od začetka. Zdaj, ko sta oba fanta že tako velika. Ampak, očitno mi je tako namenjeno in ko vas punce berem, kako ste navdušene na temi malimi pikicami v trebuščku, se spomnem, kako sem se sama počutila prvič in drugič, čeprav tudi ni bilo planirano, pa sem bila vseeno tako zelo srečna. Zdaj sem kar nekako zaskrbljena, vsi plani so se nam porušili, zamenjati bo treba avto, preurediti stanovanje, prilagoditi počitnice, kolesarjenja, ves prosti čas...vidim en kup problemov, ki jih v resnici verjetno ni. Čeprav po moje to delajo samo hormoni, ki kar norijo po meni in povzročajo jezo, pa žalost, samo ta pravega navdušenja ni . Upam, da tudi to pride, če ne prej, na nuhalni. Tokrat bom vsekakor vprašala za spol, čeprav do sedaj nisem. Tokrat hočem vedet pa prav vse. Svetujem pa vsem vam, ki ste prvič noseče, da si prihranite to presenečenje, ker je res čudovito, ko pričakuješ, ugibaš, na koncu si pa itak najbolj vesel, ne glede na to, kaj je. Glede na vso to zmedo sem že nekajkrat sanjala ful grozne sanje o dojenčku v mojem trebuhu. Ne vem, če bi napisala, ker ste po moje zdej v tem stanju vse malo preveč občutljive na take zadeve, ampak vedno je imel hude prirojene napake. Tako da sem bila zjutraj vsa obupana. Upam, da me vse črne misli in zmeda čim prej minejo. Punce, pišite še naprej tako veselo, ker vas je res fino brati.
|