zverinca
|
dej nehi, mi o vuku.... welkom bek črnkafe!!! najprej si odpočij ja, pol pa akcija po RR Jaz tudi odlašam s porodno zgodbo... verjetno bo trajal spet tri leta, hehe, da bo lepa zgodba.... Otika ja ne vem, jaz se držim načela, da ne jem kar mene šraufa in napenja, da tisto bo tudi malega. S solato nimam problemov, on pa tudi ne. Pa tudi patronažna mi je ravno včeraj rekla, da je zaželjeno sadje in zelenjava, da ni več v praksi 'vse prekuhano', kot je bilo tri leta nazaj. Namreč pri Niki mi je taista patronažna ravno to vtupila v glavo, ne sveže zelenjave, ne sadja, ne mlečnih izdelkov. In takrat sem pri Niki pristala na rižu, samem, kuhanem na vodi. Za cel teden. In se skoraj sesula. Pa mi je takrat že sestra, ki je btw dr, rekla naj ne serjem, naj jem normalno, zdravo hrano, naj pazim le te stvari ki mene napenjajo (zelje, fižol, repa...). Ostalo pa brez skrbi. In tega se držim. In smo vsi ok, srečni. Aja no, edino česen na solati odpade, ker to pa baje resmleko zasmradi dojenčku. Pa še to, o večerni rutini: mi smo tudi pri Niki bili tečni okoli tega, ob 19h najpozneje umivanje - kopanje, uspavanje. Od 19h (včasih tudi že prej, pač tam nekje) smo se pripravljali na spanje, vse umirjeno. Obiske smo poterali. In otrok da je ob 20h najpozneje v postelji. Tak ritem ima Nika še danes, se nama začetna tečnoba obrestuje, da imava večer še zase. Pa sva jih ful slišala, da kaj sva zoprna, da gre lahko kdaj tud pozneje, da obiski ne motijo in bla bla bla. Ampak Nika je kot dojenček se tega navadila in enako delamo sedaj z Jernejem. Glih prejle sva se z mojim malo čez 20 zavedala, kak mir je, otroci spijo, vse štima.. in komot sva malo skupaj. (čeprav mi je potem ušel na basket) Taku, zdej pa res ugašam tole čudo moje ljubo, do jutri....
_____________________________
Prijatelji so angeli, ki te dvignejo takrat, ko tvoja krila pozabijo leteti.
|