Mandek
|
IZVIRNO SPOROČILO: jolly123 evo da še jaz malo poročam...katastrofalno vse skupaj... Ko sem že mislila, da se je stanje umirilo, je pa v zadnjih dneh bilo tako katastrofalno, da bolj ne bi moglo bit. JOk NONSTOP. Včeraj je bilo tako hudo, da smo pomoje dosegli vrhunec. Jokat je začel cirka okrog pol petih zjutraj in čez cel dan je bil neki tečkast, to ni tak jok, da bi krićal in mahal z rokami, ampak en tak tečkast jok, včasih prav tak žalosten hlipajoč, ko vidiš da bi nekaj rad, pa ne veš kaj... no in ves ta jok ni ponehal do zvečer. zaspal je ob 7-ih, zbudil ob 11. Ob 12-tih zaspal nazaj in ob pol dveh se je zbudil v joku in od takrat....ja kaj pa JOK. Z možem sva si ga podajala na 15 minut, ker sva bila oba že tako znervirana, da sva se bala da mu bova res kaj naredila. Ob petih sva obupala in sva prižgala sesalec, sej on ni spal, je še vedno jokal, ampak midva ga nisva več slišala, sva šla "v miru" pojest zajtrk. Ob 10-tih zjutraj sem pa klicala mami, če ji ga lahko pripeljem, da res n emorem več. tko da danes naš ostaja v varstvu čez noč, da si midva spočijeva. Ampak kar je najhuje, pri babici JE TIHO!!!! Ko sem jaz odšla je zaspal , spal do ne vem kdaj...se zbudil in že eno uro ves zadovoljen čeblja na kavču. Mislim jaz tega še nisem doživela, da bi moj otrok 1 uro bil pokonci in bil ta čas tiho in ves zadovoljen čebljal.... sploh redko da ga slišim, da se pogovarja Zdaj pa ne vem a sem res tok zanič mama, da ne znam s svojim otrokom al mu ne odgovarja okolje pri nas doma, ali pa ima zgolj dober dan...Ker prvič ko je bil na obisku pri babici se je tudi drl ko zmešan...kaj pa vem. Jolly...pri nas je bilo IDENTIČNO!!!! jaz sem mislial,da bom umrla, jokala sem, moj je bil znerviran, mala se je drla, ne samo kričala. 24/dan. katastrofa. Ljudje so govorili, da ta otrok pa res preveč joče. In moja mama tudi. In je bolelo. Kaj za vraga delamo narobe, da lastnega otroka ne moremo potolažiti? Ko mi je prekipelo, sem šla do dr. Je rekla,da je vse ok. Grem do bodoče botre (med.sestre in strokovnjakin je za dojenje na našem območju), se usedemo dol in me začne spraševati...kako sem kaj jaz, če sem kaj živčna, kakšne so razmere doma, itd....Pa sem se zamislila. Vse bi bilo lažje kot to. Stokrat raje bi šla v lekarno in kupila nekaj za vročino kot pa začela delati na sebi. Veš, kaj se je zgodilo? S tistim obiskom pri njej (že isto uro) je mala spala celo popoldne in vso mirno noč (razen hranjenja) in potem vse dni do danes (izjema so krčki) ni bilo panike in kričanja. Povsem te razumem in se mi smiliš. Ampak to je začarani krog. Ko sva malo dala enkrat ob 4 zjutraj k babici (skupaj stanujemo), je spala do 7! Mirno ko mravlja. Nisem razumela. Dejstvo je, da sva bila vse preveč znervirana zanjo. Midva sva se zbujala v strahu, kakšen dan nas čaka. Nikamor nismo mogli it, ker je samo jokala. In vse to sva prenesla nanjo. Otrok ni nič kriv. Tisti trenutek se ti zdi, da dela vse namerno in te heca, ampak ni res. Otrok te rabi. Eni jokajo manj, drugi več. Jaz sem se s tem sprijaznila pa sem potrebovala ogromno časa. od kolegov mala je pridna ko šus, mi se dnevno borimo...pritisk,ja. In strah, da ne obvladaš situacije in misel, da je minil šele 1 mesec. Najbrž potrebujeta odmor. Ne eno noč, vzemita si dve, kakorkoli. Otrok se drugje bolje počuti, ker pride med mirne ljudi. Pri nas je bilo tako in zdaj se stanje stabilizira tudi z nama. To je tak začaran krog, da najprej sploh ne verjameš...ampak se da priti iz njega. Še vedno držim pesti zate, zame in za vse, ki se ubadamo z nerešljivimi vprašanji materinstva... Glede krčkov...punce, moj dragi je odkril...hehehe, še vedno mi je smešno...položaj, v katerem se mala počuti bolje med krčki in ne joka več. Naj poskusim opisati...zamislite si nekoga, ki nosi hlod na ramah. Na ta način si položiš bebico na rame, spredaj jo pa držiš za nogice, trebušček ima malo na rami, malo v zraku, glavica leži preko ramena-na hrbtnem delu, kjer so tudi rokice. Naša v tem položaju ne joče več. Predno se zvije, malo zajokca, no, spusti takšen zvokec, potem prdne in to je to. Krčki hitreje minejo, ker...v bistvu ne vem, ampak ponoči je trajalo samo pol urce in jaz sem spala!!!!In danes zjutraj ponovimo to, ker jo spet nekaj šraufa. In se je umirila, sprdela in zaspančkala... No, če bo kateri v pomoč. Drugače pa gremo danes na rd, tako da smo spet v prišakovanju novih izzivov
_____________________________
Bistvo je očem skrito. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. (Mali princ)
|