ronja
|
Hm, Ronja je moja divjakinja, povsod je je polno, živa je ko in točno tako sem si želela in točno tako jo imam najrajši, nočem, da bi bila drugačna. Pa vendar - do Lejle je nežna (samo Lejla je še dojenčica, kdove, kako bo kasneje...), kolikor pač zna bit, ampak se vidi, da se trudi... Je pa res, da ji vedno poveva, da naj bo nežna in ji razlagava, zakaj, jo pohvaliva, ko se trudi bit nežna, itd... Saj to, da je otrok bolj živ in divji in ne uboga kot vojak, ne pomeni, da ne bo čuteč in ljubeč. In če je tak, bo čutil, če je prekoračil mejo in prizadel drugega. ne rečem, da ne bo tega ponovil, ampak sčasoma se po moje nekak uravnoteži. Po moje je problem v tem, da tudi ti oz. vidva ne veš/vesta, kako bi njegovo vedenje jemala: ali kot normalno ali pa kot tako, da ti ni več všeč... ker kako naj on ve, da je nekaj nesprejemljivo, če se tebi zdi sprejemljivo? Ronja ima pol leta starejšega bratranca, ampak ker je taka divjačka, se mora kvečjemu on nje bat . In res zelo uživata skup, normalno pa da se kdaj v igri zgodi kak bum, ampak zato noben ne paničari, ne oni, ne mi. Je pa res, da še ni v obdobju, ko bi ne hotela deliti igrač z drugimi, to je od nekdaj rada, verjetno nas še čaka . je pa tudi res, da me nič ne moti, če brca z nogicami, medtem ko je. Jaz mam tudi veliko energije in jo razumem, da ne more bit na miru - in je niti ne silim. Samo drugih ne sme tepst/grist/butat,... Lahko pa recimo v povšter, pa se tak zmeniva, njej je itak dostikrat vseeno, edino to ji ni všeč, da se povšter ne odziva . Lejla je (zaenkrat) mirna in nezahtevna in sem ji neskončno hvaležna, da je taka in točno tako jo imam najrajši . Všeč mi je, da sta si tako različni in edino, kar me skrbi, je, da bi bila Lejla v vrtcu boga, ker bi jo vsi komandirali ali pa da bi jo kasneje Ronja ful komandirala (čeprav to me vedno manj, ker vidim, da je Ronja ob Lejli res pokaže svojo najbolj nežno stran ). Ne bi si želela, da jo vsi nekam porivajo, priznam. Bom jo pa poizkusila naučit, da se je pač treba postavit zase. Zaenkrat to delam tako, da se odzovem na njene tihe bevkce, čeprav se ne dere ko zmaj.
|