naja78
|
no naš se šteje pod ŽIVE!zelo živahne,ki ni 5 min na miru.tudi ko je včasih brca z nogo,da se razumemo. se pravi imamo otročka,2 letnika s polnim karakterjem škorpiončka,totalen trd temparament-ga ne premakneš ali pa zelo težko,ko skor ne veš kaj hočeš od njega,,a hkrati nežen in zelo čustven. že kot dojenček je bil živ,zvedav,vse ga je zanimalo,vsaka igrača je še danes zanimaiva 5 sekund.razen kladu,žaga,Nodi-dvd,....ampak trmast pa totalno,z načinom izražanja telesa in ppogovora. zelo je igriv,gibčen,rad teče,skače,pleše,skratka vse samo da ni na miru,tudi lopne koga...zato smo veliko na zraku,kadar le lahko,da se zlavfa. problem je ta da se nama včasih z možem zdi,da ga ne obvladava,oziroma malo me skrbi da si prijatelji,ki imajo ravno tako otroke iste starosti,kakor da ga ne vzgajava dovolj strogo,dosledno,...itd ker njohovi pa niso tok živi in ne klofajo. v vrtcu ni problemov,je priden,uboga,naredi vse,ok je bolj slabo,ker je že bil neješč,se ne tepe,ne grize,ne pluva,ne ščipa,ne poriva,...skratka zna pa se postavit zase,v" boju za igračo" ne popusti,vztraja,ne pusti se tepst porivat itd,...saj veste... ko srečamo,zdaj samo še srečamo kako prijateljico(mojo),ki ima isto starega otroka,naš od veselja,vrešči,skače,teče in včasih kar kakega na grobo povleče prime,ampak vse v slogu vabila za igro,....smo že govorile o tem.na obisk skor ne upamo.tam ga vse zanima,če se kak zanj od otrok ne zmeni zja,ga kliče,porine,...skratka not pade totalno,....res pa je da imam 2 prijateljice ,ki imata kar precej mirne otroke. in ko ravno eni razlagam kako se mi zdi,vedno dobim občutek krivde,da sem jaz vse kriva.kako za boga??ne popuščam mu ne,da bi vedno dosegel svoje -ni varjante,okregam ga vedno,včasih še prevečkrat,učimo ga kaj se sme kaj ne,.... ne vem kako si naj razlagam ali sem res kje popušila v vzgoji???kaj morem če je pa živahen otrok,ki se veseli družbe.sploh druge močno bolj uboga in to mi daje občutek,češ...lej k jo ne jemle resno.pa še kako me. valda bolj miren njegov prijateljček samo gleda in skoraj ne dojema kaj mu tolk dogaja.včasih kar rikverc hodi k tok skače in maha okol njega.valda če gre za igračo,zmaga naš,ker si jo bo izboril do amena.in iz druge strani pa straaaaašen jok,in jest mam slabo vest-not v sebi ker prijteljček spet tuli. enkrat sem se že odpravila takoj ko sva prišla na obisk po 3 min domov.ker valda mu je igračo vzel iz rok(da se razumemo,ga učimo naj ne vleče in ne jelmje igrač iz rok itd...) in spet jok.nočem ga vedno kregat za vsako malenkost če nekdo tuli,ker se mi zdi čist normalno za to obdobje.in on tudi da in posodi stvari.in češ **** je bil spet kriv da naš joka.bruha se mi. isto je s klofanjem.nevem kaj mu pride in nekoga kar od vzhičenosti lopne.tiste,ki mu rečejo NE ne bo več in se potem normalno igrajo.tisti ki pa ne reče nič in samo joka,pa mali mislim da z veseljem pove da **** spet joka. joj sem zabluzila,ampak a razumete kaj hočem povedat???naj omenim prijateljicam kaj razmišljava z možem? naj neham hodit v družbo z njem???otroci se imajo drugače med seboj radi.ne uboga na ukaz(kokr sem že slišala od ene,da bi mogu),je pa drugače priden in mislim da ni 2 letnika ki bi na ukaz ubogal,al se motim. kak nasvet?
< Sporočilo je popravil Eja RR -- 3.11.2008 12:37:01 >
|