khurde
|
Dobro jutro, punce! Moja G je privat, ampak s koncesijo in do sedaj ni bilo treba nič ekstra plačevati, tako da je mogoče 25 evrov zato, ker je predčasno, ne vem. So mi pa rekli na faksu, da lahko dam samo kopijo materinske, kjer je napisan PDP. OLjica, glede trebuha... imam obseg po novem 93-94 cm čez popek (23. teden), to je skoraj 30 cm več kot prej, mi je v zadnjem mesecu kar ven padel, prej se ni skoraj nič poznalo, edino, če sem imela oblečeno kaj res oprijeto in tanko ... zdaj se pa že pri debeli volni vidi, da nekaj raste. Samo se mi še vedno ne zdi velik in me tudi ne ovira. A je ta tvoja prijateljica že bila noseča? Ker mogoče ne ve točno, kako trebuh raste, pa zato reče, da je za tretji mesec. Ker meni se v tretjem ni še nič poznalo, šele pri ene 14. tednih sva povedala družinam, pa nihče ne bi opazil, če bi bila še nekaj časa tiho. V začetku septembra, ko sem srečala kakšne stare prijatelje, pa tudi nihče ni opazil, zdaj pa se mi zdi, da vsi vidijo. Nisem vedela, kako naporno zna biti , ko te vsak nekaj ogovarja in sprašuje, če le trebuh zagleda, pa čeprav te vidi prvič?!?! Ali pa strmi vate k tele v nova vrata ali pa ima napad na trebuh, čeprav se poznata samo navidezno?!?!? Na pošti me je ena znanka napadla, pa običajno se samo pozdraviva, nič drugega. Sem pisala za priporočeno podatke, pa slišim nekje od strani "Ooooooooooooooooooo, a ti si pa noseča?" Preden sem se obrnila, da bi videla, kdo sploh je, sem imela že tuje roke na svojem trebuhu. Jao. Vrtnica, glede zgage ne vem, ker nimam (stalnih) problemov (trkam!). Samo včasih, kadar kaj čudnega pojem, takrat pa mi paše navaden jogurt čez. Saša, čestitke za fanta! Midva bova šla na 3D/4D 22. 10., v studio Kalliste v Domžalah. Je pa okoli 80 evrov. Aja, glede trebuha ... zadnjič sem imela ustnega, pa mi na koncu, ko sva malo govorili, reče profesorica "a ti si pa že bolj na koncu?", jaz itak čisto v feelingu faksa, pa rečem "neeee, še ene dve leti," potem pa stopim ven in se čez par minut spomnim, da je pa ciljala na nosečnost, ahahahaha. Ker za faks že ve, kateri letnik sem, ker je njen izpit pogoj za tretjega ... auč, nosim dlje kot slonica!!! Uršika, za materinsko še ne vem, oktobra ali novembra bom šla, moram malo termine pregledat. A to se samo prijaviš ali ti mora kaj G dat? Ja, februarčice so na prvi temi naredile že skoraj 200 strani!!! Zdaj pa glede enega mojega problema, punce, mirno preskočite, če se vam ne da brati. Zanima me nekaj glede odzivov vaših partnerjev na nosečnost. Ker moj ne kaže pretiranega navdušenja, no, ne bom rekla, da se ne veseli, samo pokazati ne zna ali pa si ne upa, ne vem. Ker vem, da v službi velikokrat kaj vpraša kakšnega sodelavca (zadnjič tudi poštarja) glede otrok in nosečnosti, pa tudi on je bolj kot ne pobudnik 4D-ja in vedno hoče biti zraven. In tudi, ko sva imela NS malo povišano, je on paniko zganjal in bil ves nesrečen do izidov krvi, tako da mu je njegova mami rekla, da me naj ne sekira in naj malo pozabi, ker ne bo nič bolje, če bo tak okoli hodil. In zadnjič, ko se je nekaj službeno sprehajal po BTC-ju, me je presenetil, ko je rekel, da je gledal previjalne mize. Pa včasih leživa v postelji in reče, da komaj čaka, ko bomo čez nekaj mesecev tako ležali trije. Samo se pa kar malo izogiba dati roko na trebuh, se mi zdi, da se boji, čeprav tudi poboža bušija pred drugimi, tako da ne bi mogla reči, da ni vesel. Je čudno, ker mi tudi ljudje, ki me komaj poznajo, "napadejo" trebuh, on pa kar noče oz. ima neki strah pred tem. Je pa res, da "napadejo" le ženske. In na začetku je tudi spal čisto na svojem koncu postelje, ker je prej ponoči velikokrat noge vrgel čez mene in ga je strah, da bi kaj poškodoval otročka. Sedaj je že par mesecev nazaj na starem položaju. Pa mačka podi stran, kadar se mu zazdi, da bi lahko na trebuh skočil. Po eni strani ful pretirava, ker je ful zaščitniški, po drugi pa se mi zdi, kot da se niti še ne zaveda, kaj bo "prišlo iz mene", samo mi je pa to kar logično, saj on ne čuti isto kot jaz (kar se že samo fizičnega kontakta z detetom tiče), pa tudi prvič je v kontaktu z nosečnico. Že jaz sem včasih zmedena zaradi vseh novih stvari, tako da je verjetno on še bolj. Potem me pa še zmedejo njegovi odzivi ... no, zdaj šele vidim, da je nosečnost veliko bolj kompleksen pojem in veliko bolj komplicirano stanje, kot se zdi na prvi pogled in od daleč ... pa še ti nosečniški hormoni me dajejo in včasih v muhi vidim slona. Ah, ne vem. Verjetno bi bilo drugače, če bi imela kakšne težave z zanositvijo in če bi se morala dlje časa "matrati" za to, tako se je pa kar zgodilo, ko niti pričakovala nisva, da bo tako kmalu; sva načrtovala za malo kasneje, po faksu, pa mi je G na pregledu rekla, da bi lahko imela težave zaradi policističnih jajčnikov. Sva se po parih pogovorih odločila, da bova nekajkrat zavestno "tvegala" in se je zgodilo v mogoče petih, desetih poizkusih ... sva bila vesela, ker sva si potihem oba želela da bi se zgodilo, samo midva raje načrtujeva stvari z rezervo, da nisva potem preveč razočarana. In naju je presenetilo, še posebno zaradi prognoze ginekologinje, ker je rekla, da če lahko, naj začneva prej delati na družini, ker se lahko zgodi, da nama rata šele v dveh letih. Samo me občasno res zmede ta njegova zmedenost glede tega ... in potem sva oba zmedena ... jaz pa še tečna ... sem pričakovala, da bom to samo jaz, ker se pač telesno bolj spreminjam kot on, sem 2-pack, pač, in nisem pričakovala, da so lahko tudi moški tako "nesigurni", ko bi pa ja morali biti opora (ženska pa gospodinja, če gledamo na tradicionalne vloge, ki pa itak ne veljajo več popolnoma). Ker razumsko pač vem, da se veseli in so mu tudi všeč telesne spremembe na meni. Samo ko imam slab dan, me pa vse to kar malo potre. Ker mene crklja in vse, in tudi pred drugimi nima nobenih zadržkov mi lubčka dati, če pride zraven, samo trebuhu se pa kar malo izogiba. Sva se pogovarjala o tem, samo se bova mogla še malo bolj, da vidim, kaj ga muči, samo ni tip človeka, ki se hitro odpre. To vem, da ga je strah, ker se boji, da ne bo dober oče, pa še resnično slabe izkušnje ima s svojim očetom, ko nista imela nobenega odnosa in stikov sploh v njegovem otroštvu (po želji očeta, ne po lastni želji). In šele v zadnjih parih mesecih sta se malo zbližala, prej mu do 28-ega leta ni niti čestital za rojstni dan. In se mi zdi, da to kar precej vpliva na vse skupaj, ker noče, da bi imeli njegovi otroci (on včasih govori že o drugem) iste izkušnje. Uf, zdaj, ko sem se tako razpisala, se mi zdi, kot da sem še sama sebi malo osvetlila vso zadevo. Je kar lažje, ker se lažje razmisli, če se zapiše (no, vsaj pri meni je tako). Morala sem malo deliti z vami, ker nimam še nobene noseče prijateljice, ki bi mi lahko svetovala ali pa me samo poslušala, ker pač ne bi vedela, o čem govorim. In ne me narobe razumeti, vem, da si želi otroka in da je vesel, samo včasih me moti, ker tega ne pokaže, bolje rečeno, ne zna pokazati, ker se mi zdi, kot da je to bitjece zanj še vesoljska leta stran. Kako je pa z vašimi lubiji? Oziroma kako je bilo, ko ste bile prvič noseče?
|