Roberta69
|
Sem že v nekaj zadnjih postih prebrala, da ste se še same v svojih postih izgubile  , tako da pustim pretekle debate na strani.
Mi2 sva se nekako izjasnila glede opreme, zdaj pa čakava še odgovor izbranega mizarja (je baje res mojster, časovno ne nateguje, upava pa, da se ne bo zataknilo pri ceni) in nekih drugih variant in potem se bo končno začelo kaj dogajat. Sva pa rekla, da je najbolj nujna kuhinja in kopalnica (sva jo čisto spremenila glede na dani koncept in je treba zmontirat banjo in izdelati omarico za pod umivalnik, ker bo nosilna), jogije na tla, TV, računalnike (predvsem zaradi RR-ja ) in se bomo najbrž potem že kar vselili  , upamo da enkrat novembra - kje je še to  . Bolj kot se škrat premika in raste, bolj se naše stanovanje manjša . Kakšen dan sem vsega že tako sita  ! Je hudič, če je tako malo prostora. Sem prov izgubila voljo, da bi bilo vse popredalčkano, ker se moj trud vsake 2 dni čist sesuje  . Pa kaj je teh par mesecev glede na celo življenje  .
Sem si končno pri  svoj računalnik usposobila in to v kuhinji (tako da polikani obedi odpadejo - bomo jedli kar na postelji  ), in lahko mirno klofam v noč (ne da bi mojemu škratku tipkovnica odzvenjala tik nad glavo). Router sem zalaufala, samo mi pa laptop noče na brezžičnem delat  .
Drugače sva pa z Liamom malce prehlajena  . Zadnjič na Gradu bi si morala preobleči majico - ko sva prisopihala gor sem bila čisto mokra... - potem me je pa naslednje dni (oz. naju je) prepihalo in jaz malce smrkam, škratek pa ima tudi zamašen nosek in ponoči parkrat zakašlja, drugače je pa živahen in ne delam ne vem kakšne panike. Me je pa ta mraz pripravil do tega, da sem kupila zimsko vrečo, ampak ker itak še nimava športnega dela in je škrat že par dni bolj doma, je še ne uporabljava, ga pa za ven kar toplo oblečem, čeprav morda še vedno premalo. Jaz sem tak zmrzljivček, da nam doma že ne 2 dni vsake toliko laufa kalorifer... komaj čakam, da bomo lahko gretje uravnavali po mili volji.
V RA je bilo takole: imajo precej gužvo, tako da se ti ne posvečajo preveč dolgo... pokazala mi je kako naj mu razpiram dlani in se z njim igram, vendar vse tako na hitro, da sem doma ugotovila, da si skoraj nič nisem zapomnila . No, in ko naju je že skoraj odslovila, je rekla, da ji je fizioterapevtka ta dan sporočila, da ima nekaj časa in da bi pa morda lahko šla parkrat na fizioterapijo. Je pač tako, da se stiska in stiska in je denarja dovolj le za najbolj resne primere, tako da sva lahko "vesela" za obravnavo. Če ne bi že moje pediatrinje opozorila na problem, niti do RA-ja ne bi prišla, kaj šele do fizioterapije. Je že res, da se danes vse preveč raglablja o takšnih in drugačnih motnjah, vendar jaz težko preslišim vsa svarila strokovnjakov in si rečem:" Če smo mi tako gor zrasli..." Upam, pa da s škratkom v prihodnosti ne bo nič narobe. Zategovanje je lahko tudi znak kakšne okvare na možganih . Sem pa vsaj malo pomirjena, ker stanje baje ni prehudo.
In naš razvoj drugače: mišek je danes odkril svoje moško bogastvo  . Že par dni sem to pričakovala, ker se je ščipal po trebuščku, danes pred kopanjem ga je pa pošteno zagrabil . Sprememba je tudi to, da čisto vsak dan, brez izjeme, večji del noči prespi na trebuščku in da ga med igranjem in tudi previjanjem ter oblačenjem sploh ne zadržim več na trebuščku. Škratek je resno zastavil svoj pastirski poklic - še dobro, da ne bo kak borzni posrednik, ker bi ga takšna finančna kriza, kot je današnja, spravila v ali pa pošteno ob živce.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
vprašajte mojega.
. 
ja seveda sta naju počakali sam se je mala tia bolj k mamici tiščala-ji fantki še ne hodijo po glavi 
