ronja
|
in folk je navadno tko narjen, da če je postavljen pred dejstvo, reagira razumno in trezno
Hehe, tole za moje ne velja . Moja mami ni šans, da bo razumno reagirala, če bo postavljena pred dejstvo, takrat njo panika stisne in ne more več nič. Oče je itak doma na primorskem in res ni paničar, po moje tega sploh ne bi kaj resno jemal, tak da to ni problem, samo se mi zdi nefer povedat enemu, drugemu pa ne.
Je pa to moj isti pomislek, da zadnje kar rabim, je to, da mi nekdo skoz mori po tel., če sem ok... Samo podobno sem razmišljala pri Ronji, pol sem pa za las brata dobila, da sem mu povedala, da padam skup, če lahko pride me pelat v p., . Se je vse dobro izšlo, niti nisem potem tisti dan rodila, ampak šele naslednji samo me je pa moral mal budit, ko je prišel. Če ne bi bilo nikogar tam, bi bila pa malo dlje nezavestna, to pa ni glih dobro za  (pa zame tudi ne). Tak da včasih se ne moreš popokat sam v p. po hitrem postopku...
Ja, itak do zapletov lahko pride vedno, samo navadno niso glih ful verjetni, tu je pa tako, da nekateri g. popokajo lepo  v bolnico 3 tedne prej, pa mora tam počakat. Moja tega ne bo naredila, ker si jaz tega ne želim, ker bi rada bila doma s tamalo, ampak sem ji pa morala zaprmej obljubit, da bom v bližini bolnice skoz. Tak da ne delam neke panike, samo probam približno ubogat navodila zdravnice (enkrat za spremembo) . Problem je v tem, da ne veš, če je kaj narobe - oz. ko veš, je že malo pozno , ker ko začneš krvavet, maš še 5 min.
Ja, sem se spokala v ZD, ko je bilo treba, ko sem krvavela (sem pa prej klicala, če je res treba), samo sem šla z biciklom - to pa ni bilo najbolj pametno... Ker ni bilo pač nikogar blizu. Za januarja pa pač ne vem, koliko bo časa. Če ljudje ne vejo, valjda ne bojo čakali v pozoru, da jih zvrcnem . Sej po svoje si rečem, še vedno lahko rešilca pokličem, tudi če ni nobenega zraven, samo se mi zdi, da bojo moji malo jezni, če bi vedeli, da sem vedela, da se lahko kaj takega zgodi, pa nisem nikomur povedala. Čeprav se zaenkrat nagibam k temu, da jim nič ne povem
Bom pa verjetno povedala bratcu, ker ta pa res ne paničari, niti ne jemlje teh stvari preveč resno, lahko pa računam nanj, da pride me odpeljat, če bo treba, če bo lubi lih takrat na terenu.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in po moje je zadost če takrat poveš da je zadeva nadnujna in da je treba hitro ukrepat. in folk je navadno tko narjen, da če je postavljen pred dejstvo, reagira razumno in trezno, če ma pa možnost o stvari razmišljat in razpredat, mu gredo pa bedarije po glavi in samo sranje lohk nardi. zato bi jaz povedla res šele takrat, ko bi blo mus, če bi pač prišlo do česa
. Saj že tako vejo, da imaš rizično nosečnost, pa jim povej še, da je lahko rizičen tudi porod. Za vsak slučaj. 
. Še bi
.). Saj zdaj bom bolj pisala, ko bo jutrijšnji zadnji izpit mimo, in bo končno konec vsega. 
in bo prav vesela, če se lahko reši usega, kar se ji je nabralo. Sam par malenkosti bo treba dokupit, to bo to. Bova imela pa kar zibko, v kateri je še moj 
spal, ko je bil dojenček. Sam mal za preštrihat bo in pobarvat in bo 
. Še eno večjo omaro bova morala kupit, za drugega nimava prostora (ga je še manj, kot ga imata vi2, Ronja :) ). Samo z nečim je treba začet. Tudi midva sva bolj kot o vozičku razmišljala o slingu. Saj prve mesece ne rabiš nevem koliko, še zima bo in ne bomo hodili toliko ven. Potem je pa mali že toliko velik, da je komot notri. No, bomo videli, do januarja je še čas.. 
