asso
|
Ojla, še mene na hitrco. Jap, nič ni po pričakovanjih pač gre vse bolj počasi, ampak bo šlo. Danes sem se pa prav vidla v Tejčini zgodbi. Jaz sem tudi mislila jo mahnit dve urci, ampak čim sem šla ven jok, jok in jok... nič ostala sem tam zjutraj, skoraj mi ni uspelo se umaknit na hodnik. Slaba novica pa je bila ta, da spet ne bodo šli ven. Sem mislila, da mi bodo šli ven in med tem časom, da jo bom mahnila, potem pa je še Nastia prišla in delalal probleme... no na koncu je šla tudi Tarin z Nastio ven. Na hodniku, ko sem šla za njimi pa nek bum, kar na jok mi je šlo, sem imela že sovzne oči od vsega napora, ampak se nisem pustila in sem si mislila spet en dan v vrtcu, nakar je po nekem času tudi Tarina skupina prišla ven in sem jo res mahnila za ene dve urci. Ni bilo tako hudo, jokala je, ampak se je hitro umirila. Ko sem prišla nazaj je malo jokcala, ampak tega sem itak navajena, potem si je šla lepo pridno umit roke, se vsedla za mizo... brez problema, seveda dokler me ni vidla. Nato sem bila tam še cca. eno urco z njo in zdej obe lepo spita in jaz grem tudi se vrčt, ker me počasi še glava boli... Jutri pa kar koli se zgodi, grem in pridem po kosilo. Pač bo jokala in se bodo že znašle. Je bil samo en fantek, ki je res non stop jokal (razen zunaj), jedel ni nič, ker je joka in na koncu je od vsega hudega zaspal v naročju vzgojiteljice, ampak pač se bo navadil. Pa še to za konec. Tarin pravi, da jutri gre spet v vrtec in da je bilo lepo. Tudi noni pove, da je jokala in na zakj odgovori mama. Je pa tudi vzgojiteljico lepo pozdravla s pravim čao - prvi njen čao in to vzgojiteljici
_____________________________
Everything will be OK in the end. If it`s not OK, it´s not the end yet.
|