zalenka
|
IZVIRNO SPOROČILO: Talika19
To je pa super, da bo Ikea v Celovcu. To bomo pa še mi kaj šli pofirbcat, čeprav nazadnje mi ni bilo nič všeč ko sva bila v Grazu.
Sisy, kako fajn, da bosta še toliko časa skupaj. Jaz sem pa že čisto v delu, ful imam dela, pa sploh ne vem kdaj bom kaj magistrsko delala.
20.9. bomo imeli v službi neko konferenco na kateri bo 250 naših zaposlenih in tam bom vodila program. Zdej se pa še s tem ukvarjam, kako bo to izgledalo. Kot da nimam drugega za delat, mi je pa v veselje, tako, da ni panike.
Imam pa eno ful dilemo. Začetek oktobra imam 2-dnevno izobraževanje na Bledu. To pomeni, da tam tudi spimo. Ker pa je to ful blizu mojega doma, lahko grem domov. Zdej sem pa ful v dilemi kaj narest. Ali grem domov in sem z Markom ali bi to priložnost izkoristila, da bi ga poskušala malo odvajat od sebe. Z mojim se še nisva zmenila, omenila pa sem mu že. Kaj mislite? Čeprav po eni strani si sploh ne predstavljam, da bom brez njega od petka zjutraj pa do sobote popoldan. Jaz najraje ne bi, ne vem pa, če ne bi bilo to vseeno za poskusit. Bojim se, da se bo ful jokal, pa sploh zdej ko je bolj občutljiv ko sem šla v službo. Sicer je do takrat še dober mesec.
talika vem, da je težka dilema, ampak slej ko prej bo kaj prišlo, ko se bo moral navadit tudi brez tebe. morda pa sploh ne bo nobenega problema. je pa verjetno odvisno od otroka in ti marka najbolje poznaš, tak da boš kakorkoli se boš odločla nardila prav.
jaz pri nitki vem, da ne bi blo blema, ker ji ni važno kdo je z njo, jaz al pa moj možek. in če bi jaz tko šla bi jaz mela krizo ne ona  . ampak včasih si dopovedujem, da je za naše črve tudi dobro, da gredo malo v družbo in pše vedno je blo tko, da k sva jo pustla pri eni al pa pri drugi babici, ni blo blema in so vsi uživali.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa "ta lepši tut", upam.... 
delat? Nisem nič brala za nazaj, tko da sem mal uzadi.
za znoret. Mene sicer ni strah leta ampak ko sedaj to gledam me pa malo štiha pri srcu..
Drugače pa vsi komaj čakamo da enkrat pridemo dol in se vržemo v morje....smo kot kakšni otroci. 
