ronja
|
ulla, ni tako mala možnost, da se stvari poklopijo, saj veš:  gre na kup srat... Se ti zgodi, da po več ko pol leta ne smeš dvigovat nič težkega, v tem času se pa marsikaj zgodi...
Mislim, da leta niso tista stvar, po kateri se gleda, koliko je treba za koga naredit: učiteljico iz OŠ tudi poznam dlje, pa zato ne bom do nje bolj prijazna kot do svojega lubija... Važno je, koliko ti človek pomeni, kaj sta en drugemu, ne pa koliko časa se poznata.
Če je prijatelj pravi prijatelj, bo točno rauzumel, če bom rekla, da danes pa nimam časa z njim čvekat ali it na sprehod, ker sva ravno dobila varstvo za tamalo in greva z lubijem v kino, recimo. čeprav lubija vsak dan vidim, prijatelja pa ne.
Če se ponesreči, bom pomagala po svojih močeh tudi popolnemu tujcu, če bom tam, to itak ni bilo vprašanje.
Nisva navajena, da bi kdo od naju delal probleme s prijatelji, njega je treba še malo dregnit, da se kdaj spomni koga poklicat, jaz mam tudi prijatelje, s katerimi se po pol leta ne slišimo, potem pa v par dneh vse nadoknadimo, recimo. In mi je fino, da vejo, da bom tam, če bojo rabili in obratno. In mi je tudi fino, da vem, da lubi ne bo težil, če se cel popoldne pogovarjam po msnju s prijateljem, da mu pomagam prebrodit krizo. Če pa bi me takrat potreboval ljubi, bi bil na 1. mestu. In zvečer mu rečem hvala, da je razumel in on poskrbel za tamalo.
Da pa bi mu rekla:"J*** se, jaz grem ven s tem kolegom, ti pa maš, da poskrbiš za tamalo!" se mi zdi pa grdo. In tudi tako se lahko razume, da pač narediš po svoje "ne glede na mnenje druge polovice".
|
Natisni
, k moj fuzbal trenira
. Ampak verjemi, njemu to ne bo dovolj!!!!
