Anonimen
|
kayica - Če te kaj potolaži tudi moj pravi, da sem ena grozna tečka. Da tud če ne bi vedela, da sem noseča bi takoj posumu da sem. Do seksa pa tudi meni ni, malo se pa še boljim, da ne bi bilo kaj narobe IZVIRNO SPOROČILO: Pa cel čas mi roji po glavi,če je že pravi čas,pa da je zdaj to to..Da se je v bistvu moje življenje na nek način zaključilo...Nevem zakaj zdaj vse te misli in občutki, ko pa si otrokeca tak želiva... Jaz sem bila v prvi nosečnisti ista. Po eni strani mej e bilo strah kako bo, da ne bo več prostih večerov (no, kar je res ), da ne bo več tiste svobode, ampak po drugi strani sem si pa noro želela. Najbolj noro pa je bilo prvi oziroma prve mesece. Najprej sredi marca ob mrazu 14 dni samo v hiši, potem začneš lahko postopoma hoditi malo s tamalim ven, pa ni hotel se dojit, tako da sem morala si 3 teden črpati mleko in mu ga dajati, pa krčki, pa potem zobki, pa ta bolezen, pa vročina,... pa še pri tako majhnemu delaš paniko, ker ne zna povedat za kaj se gre. Ni zdej moj namen ta, da bi te strašila, sploh ne. No, ker tako grozno pa tudi ni, da sva drugega začela delati, ko prvi sin ni imel še niti 7 mesecev, je pa malo dlje trajalo, tako da ima sedaj 16 mesecev in je že super! Lahko gremo kamorkoli, pač gledaš da je kje v bljižini kakšna igralnica, da se otroci malo med seboj zaposlijo, da ti kolikor toliko v miru poješ kakšno pizzo ali pa spiješ kavico. Je luštno res. Takrat si nisem čisto prestavljala življenja z otroci (pa čeprav sem si jih noro želela), sedaj si ne predstavljam življenja brez njih.
|