kekec in mojca
|
Najprej, Frutka, iskrene čestitke za tvojo punčko!  Res sem bila vesela tvojega sporočila, da se zdaj veselo cartata! Ampak, Blacky me je pridno ubogala in ni nič hitela s porodom, ti pa glih obratno... No, zdaj te še obiskat ne bom mogla prit...  In spet si ne bom mogla ogledat SG porodnišnice!!! 
... naše morje... joj, punce, kolko mi je ta dopust koristil!!! Vsi smo se posvečali le drug drugemu, ati je čez dan užival v Kekčevi družbi, Tine je bil prav navdušen nad cartanjem pri mamici. Ugotovil je, da je dosti lepše biti v mojem naročju, kot v vozičku (no, končno!!! )
Drugače pa, Kekec se je že naučil plavat pod vodo... ampak to po tem, ko sem ga skoraj cel teden gnjavla s plavanjem v globoki vodi, da bi ja čimprej splaval, se naučil drseti po gladini, ga želela vleči za roke in vse te dobesedno bedarije, ki smo se jih učili na faksu, ko smo delali tečaj plavanja, ga vozila v šolo plavanja, kjer so izvajali enake vaje, kot sem jih jaz prej z njim... Kaj se je zgodilo? Predzadnjo popoldne smo bili vsi preleni, da bi šli nazaj na plažo, spravili smo se na mali bazen, ati se je vsedel zraven Kekca, jaz sem vedrila na ležalniku in se smehljala ter pačla Tinetu, mali pa skakal po vodi. Dokler se ni prvič potunkal... pa drugič... potem je prišel mimo en mali Nemec, mu v nemščini razložil, kako on super megastično plava in mu pokazal... Kekec ni razumel ničesar, pa je mislil, da se igrata in je zato začel ponavljat za njim...  In potem je celo popoldne plaval pod vodo. Do tega, da bi dvignil glavo nad vodo, še ni prišel. Saj še ima čas!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Odločit se bom mogla do nekje septembra-oktobra! 
Vem, kako ti je pri srcu, ful mi je žal zate! 
Naslednji dan, pa jo prijel prijel že kar z obema rokama, jo stresal in jo končno porinil v usta in prežvekal.
za v bodoče, enkrat bo, saj veš...
. Upam, da nikoli ne bom zvedela kako velik... 
. Ob 12.20
predelala te spomine, ker jaz se bolj medlo spomnim in je res rekel, da mi je Nejc ležal med nogami, ko mu je rezala popkovino in čistila nosek (btw. medtem sem jaz še vedno vneto pritiskala na vso moč, ker se nihče od vsaj 8 oseb v sobi ni blagovolil zinit, da je 
), potem pa mi ga je za sekundo vrgla na trebuh tak, da ga je držala in ko sem položila roke nanj, ga je že dvignila in z njim letela k mizi za urejanje, ker ga je bilo treba še dodatno aspirirat. Pa še to mi ga ne bi dala na trebuh, če ne bi zdravnica za njenim hrbtom zahtevala (ukazala), ker sem to navedla v mojem pismu porodnih želja. Vsaj za sekundo sem občutila tisto toploto na sebi in tega ne bom nikoli v življenju pozabila.
