Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bejba
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Verjemite mi, če imaš vsakodnevno otroka, ki naredi milion drobnih reči, (ki se morda materi sploh ne zdijo nič groznega, v skupini, če imaš veliko otrok, pa je to nesprejemljivo vedenje za v družbo, ki moti ali ogroža veliko ostalih otrok), na koncu dneva zradiraš vse grozote iz glave, samo da lahko popoldne normalno funkcioniraš - vsaj z mano je tako. Ž e tako ti en tak nevzgojen otrok pobere tolk energije, da ti jo za lastne otroke zmanjka. Ja, najboljše pa je, da starš misli, da se zmišljuješ potem . POtem rabim zelo dobro koncentracijo, da se vseh oslarij, ki jih je en otrok naredil, spomnim, če pride na vrata, da bodo tudi staršu zvenele razumljivo glede na realno situacijo takrat v skupini, ne da si jih bo po svoje prikrojil.
Še tole me je močno zbodlo in zmotilo GINA. Na koncu dneva zradiraš vse grozote?????? Madona, kot da govoriš o terorističnih napadih in ne o neubogljivosti 2-letnika  .
Kot sem že napisala MOJ OTROK NI NEVZGOJEN in NE DELA OSLARIJ, ker pri dveh letih še ne ve kaj so to oslarije. Poskuša prekoračiti meje. Vsak otrok jih poskuša na tak ali na drugačen način. Pri tem pa ga je pač potrebno usmirit in mu jasno začrtat meje. V vrtcu je to pač naloga vzgojiteljice, doma vloga staršev. Seveda pa je nujno medsebojno usklajevanje.
Ne vem ali si ti mogoče vzgojiteljica (kot se mi iz tvojega posta malo dozdeva), ampak taki vzgojiteljici, ki bi na mojega otroka gledala kot na nevzgojenega pobalina, ki dela oslarije in pri katerem komaj čakaš, da izbrišeš iz glave vse grozote, ki ti jih je ušpičil čez dan, niti slučajno ne bi pustila mojega sina.
Madona, moj mož dela v službi vsakodnevno z duševno in fizično prizadetimi, doživi tisoč in eno neprijetno stvar (poleg 10 000 in več prijetnih), pa še v življenju ni rekel, da doma komaj čaka da izbriše grozote delovnega dne iz glave.
Tvoje mišljenje me čisto odbija. Ampak to je samo moje mnenje.
POglej, bejba, spet si se usedla na eno besedo in si jo prikrojila po svoje. Točno to dela čisto preveč strašev. Kar naenkrat je otrok terorist in grozen, ker sem jaz napisala, da počne "grozote". Ja, marsikakšen otrok počne grozote. Če cel ljubi božji dan cvili tuli, se tepe, ogroža ostale, in to niti sekundo ne mine, moraš biti ves čas pozoren, da ne bo komu kaj naredil, ves čas ga moraš še toliko bolj mitivirat, mu razlagat, ga prosit, vztrajat, ali pa celo izvrševat posledice, kar je najhuje, kajti vse to terja ogromno energije, v resnici te totalno izčrpa, sploh če to traja par mesecev, celo let dan za dnem za dnem....in to je zame grozota, ker ne funkcioniram v teh primerih niti slučajno normalno. NIhče ne. Niti tvoj mož ne. To ni normalna situacija in ko si izčrpal vse možnosti, se potrudiš reči tudi staršem. Res se. In resn ica je, da govorim iz lastnih izkušenj. Sama poznam precej učiteljic in vzgojiteljic in ne, res ne bumerang, pri nas se to, kar pišeš ne dogaja. Učitelji ne tepejo otrok, niti jih ne focnejo, niti jih ne za ušesa - nihče se tega ne poslužuje in ne morem verjet, da se kje to dogaja, res ne. V Ljubljani si takoj na sodišču, če bi na kaj takega sploh pomislil, kaj šele naredil. V Lj. si na sodišču se za manjšo oslarijo, pri nas se dogaja amerika, starši imajo vso oblast, oz. otroci, ker starši so za otroci. MOrda obstaja možnsot, da je kje tako, kot pišeš, bumerang in zelo zelo žal mi je, če je to res. Iz tega stališča je boljše, da imamo v ljubljani ameriko in tečen folk, ker to se dogajat ne sme. Vsekakor konkretno pri nas še nikdar ni nobena pustila otrok samih, ali enega not, druge pa vzela ven, nobena. Pa govorim seveda o šoli, kjer niso nobena vrata itak nikoli zaklenjena. Pa nisem še videla, da bi en otrok jokal, nekdo bi ga pa ignoriral, razen če bi bil hudo opravičan vzrok za to. Ja, sem pa že ignorirala otroka, ki je cel dan iskal meje in jih tudi našel, pa je izsiljeval z jokom in mu tudi povedala, zakaj se mi ne smili- enako bi storila s svojim lastnim otrokom, kljub temu, da nimam navade sploh koga ignorirat, raje razlagam in razlagam (ker je sicer butasto početje, ker otrok itak ne razume, če ni rzumel prvič). Imamo pa v lj. druge primere iz drugih skrajnosti, ko starš trdi, kako je otrok ubog pa kaj vem kaj še vse, pa kako so učiteljice grozne, jaz pa tega otroka vsakodnevno vidim maltretirat druge otroke in odrasle, se pravi resnica je ravno obrata. Takih primerov pa vidim mnogo. In tudi na rr preberem znane primere znanih otrok in tudi tukaj verjamete staršu. Ja, res je, da gledam iz lastne prakse. Prisežem, da pri nas rečemo staršu, da bi se bilo treba posebej pogovorit šele tedaj, ko smo izčrpali res vse druge možnosti in ko se otrokovemu obnašanju reče že katastrofa in ko človek več ne ve, kako bi se reči lotil,d a bi otrok bolj prijazno funkcioniral do sveta. Ja, zato sklepam, da se vzg. večinoma ne zmišljujejo, ampak da rečejo takrat, ko je že totalna kriza.
Seveda popolnoma verjamem, da ponekod v vrtcih ne delajo prav dosti, ker tam lažje "prešpricajo" pol snovi,česar se v šolah ne da, ker te veže uni načrt in znanje otrok, ki ga morajo pridobiti, kar se vidi, ko jih oddaš naprej, torej moraš delat, ne moreš pit kavice. Čeprav, btw, saj ni nič hudega, če vzg. spijejo kavo kdaj, pa če mal poklepetajo, že tako imajo dost stresno službo, seveda pod pogojem, da sicer dobro delajo, zato ni treba vse vzg. v isti koš metat, kadar kavico pijejo, ker to pa ni glih čist fer. (sama sem zadnjič prišla pol ure pred svojim delavnikov v službo, pa me ena mama najde, pa mi nekaj razloži, potem pa reče - kar pejte naprej kavo pit, da vas nisem kaj zmotila med kavo - in se zraven posmehuje, pa grimase dela- medtem ko jaz s kavo tisti hip itak nisem imela nobene veze, ker sem jo že ob šestih zjutraj spila, pa sem v zbornici pač pisala spričevala, hočem rečt, da se staršem zdi,d a samo kavice pijemo, al kaj )
Tudi mi je kristalno jasno, da se nekatere vzg obnašajo čudaško napram pomočnicam, o tem pišem vselej, kadar se kakšna pomočnica oglasi, da naj si izborijo pravice- pa so jih s kolektivno pogodbo samo še bolj dol potunkali, razslojili, pa ne bodo šle očitno nič stavkat zato, čeprav bi morale. Samo to nima veze s tem, da ti en reče, da je tvoj otrok preveč živahen. Mene samo to zanima, zakaj bi ona tolk pretiravala? Zakaj, kakšen vzrok bi imela? Ne, tega ne razumem. Pa sem imela otroke v takih in drugačnih vrtcih, pa doživela sem take in drugačne učitelje. Tudi grozne učitelje in vzgojitelje, vse sorte obstaja - vendar ne govorimo o tem, to nima veze s tem, da ti reče, da je otrok živahen. Seveda je res, da je moj otrok lahko zelo ok, pa da ni zadovoljen z vzg., samo skoraj vedno bo takrat vzg. čist zadovoljna z njim, ne bo se pritoževala čez njega - trpel bo pa res otrok, kar je zanič, se strinjam. POtem je možno, da je otrok malo bolj živ, pa da je tudi vzg. čudna, pa se bosta dajala oba do nezavesti. Lahko je otrok živ, pa vzg. ok, pa se bo vzg. trudila po vseh močeh - pa obstaja možnost, da bo vse ok, ali da ne bo vse ok. Torej vidiš, tudi moj "bolj živ" otrok je imel že vse sorte ljudi, ki so skrbeli zanj - odločne, manj odločne, potrpežljive in manj potrpežljive, take, ki so ga boljše okrog prinesli in take, ki ga niso znali.... ampak nekaj pa vem, pa če so še tolk bile tečne tiste vzgojiteljice: Imele so prav. Otrok je bil zelo živ, včasih si je dovolil preveč. Vem,d a si nobena ni izmislila, pa če je bila potrpežljiva in v vato zavila vse skup, ali pa če je hotela vse in takoj rešit. Pri ostalih dveh otrocih nisem slišala, da bi bila res grozno živahna, ker nista bila. NOben se mi nikdar ni nič izmislil. Če sem realno pogledala v svoje srce, sem vedala, da govorijo vse resnico (kljub temu, da se morda z njegovimi metodami nisem strinjala) Druga stvar je, koliko in kaj pri kakšnem otroku pomaga. To pa je itak odvisno od posameznika.
Če povzamem, verjamem, da so nekateri vzgojitelji manj motivirani, da delajo manj, da ne najdejo prave povezave, da bi otroka usmerili, verjamem,d a obstajajo primeri, ko se otroke zelo težko usmeri in ustanove (šole, vrtci) potrebujejo pomoč in zavedanje staršev, vendar ne verjamem, da bi si nekdo kar izmislil,d a otrok nekaj počne, česar ne, al da bi tako zelo močno pretiraval pri vsem skup, da mu ne bi bilo pri tem za zaupat. Kot sem pa rekla, verjamem pa tudi, da starš razume in interpretira dostikrat kar po svoje reči, ki niso bile mišljene tako, kot jih je on slišal. Slednje se mi zdi največkrat še najbolj verjetno. Po moej tudi v tvojem primeru. Lahko se pa motim. Ne vem.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
