Freycha
|
Dan! jaz se sicer cel dan tu naokoli potikam, ampak nimam glih nekega poleta za tipkat... v glavnem od nosečnosti naprej so me grozno pestili hemeroidi (ja vem ja, nič kaj okusnega - žal!!) in sem šla na pregled in se je zdravnica spravila nad njih. Saj bi bilo vse ok, če bi bil moj dragi doma in bi mi pomagal, ampak njega ni bilo, njegovo starši v službi, moji v LJ, mene je pa bolelo tako hudo, da sem komaj do doma prišla. Pa male ne bi smela nositi, meni pa pač ni drugega preostalo, kot da jo nosim, ker hodit pač še ne zna. No, pa je dragi poklical okrepitve, danes je tudi že cel dan tamala pri tastu in tašči v oskrbi, dragi je tut več ali manj tam (samo hrano mi je pripeljal - kaj ni srce ) in mi je že veliko boljše, ker sem res veliko počivala....... Me pa še vsaj 2x čaka tole in me je že kar strah vnaprej...... češnca zelo sočustvujem s tabo in vem, kako se počutiš, ker smo imeli doma dedka (pa potem v naselju v domu za ostarele) ker je imel Alzhimerjevo bolezen in je tudi na koncu samo še vegetiral, posušen do konca, slep, pa same rane so ga bile od preležalnin. Zato ti samo želim, da zbereš čimveč moči, da se soočiš s tem in si dopoveš, da je verjetno zanjo boljše (v kolikor ni več možnosti za ozdravitev), da enostavno zaspi....... Ampak kljub vsemu ni nič slabo imeti upanje.... Le upanje nas ohranja včasih pri življenju!! Mislim nate in na tvojo teto kar se spanja tiče: zdej me pa že skrbi, da imam tamalo čisto premalo oblečeno za spanje. Ima samo pajacka (poletnega, čisto tankega), sicer še s stopalci, ampak večino noči prespi odkrita in se res bojim, da jo proti jutru zazebe. Samo, če jo pa bolj oblečem, pa zvečer noče zaspati, ker ji je prevroče Poldy super, da ti je zdravilo prijelo mogoče celo še ni, ampak si po vseh teh pogovorih dobila veliko več energije. V vsakem primeru pa kar tako naprej in probaj iskati stvari, ki te polnijo z energijo, ne se pa obešati na stvari, ki te jezijo in spravljajo v žalost in depresijo pa moraš vedeti, da smo tu, če nas rabiš!
|