|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  52 53 [54] 55 56   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Pogovori o spontanem splavu
29.3.2008 8:32:29   
detelja
TODY78 svetujem ti, da daš svojemu partnerju malo časa, da vse skup preštudira...in se sam odpre...ker če boš preveč vsiljiva mislim, da se bo še bolj umaknil in ne bo hotel o tem debatirat...jaz pa moram povedat, da me je moj po eni strani zelo presenetil...21.3. sem imela abrazijo...zvečer sva oba skup jokala, jokala in jokala...mislim, da niti besedice nisva spregovorila kar par ur...nato sem mu začela jaz razlagat kako se počutim, kakšna praznina je v mojem telesu...in je še bolj jokal...sedaj ko me vidi, da jočem me stisne k sebi, me tolaži, mi govori, da naj ne jokam, kajti najina pikica ne bi bila srečna če bi me vedno objokano videla, in da je ona angelček, kateri pazi na naju...midva pa se kar odprto o tem pogovarjava...in zato mi je mogoče tudi malo lažje...in nekako ne morem verjet šele en teden je po abraziji in mi nekaj daje neverjetno moč...tako zelo si želim, da bo spet prišel čas, da bova ponovno delala na bebici...in srčno upam, da bo potem vse ok...

če v službi nisi zadovolja jo pa zamenjaj...saj tudi jaz imam za določen čas pogodobo...in če sem odkrita mi je čisto vseeno, samo da bom imela otroka in potem si bom že nekaj boljšega našla...zaradi nosečnosti te ne smejo odpustit...poleg tega sem pa slišala...da če imaš pogodbo za določen čas in zanosiš potem ti pa poteče, da kao se dogaja, da ti jo dajo takoj za nedoločen čas, ker potem dobi podjetje, zavod....nek denar samo ne vem od koga...če od ZRSZ...to mi je povedala ena prijateljica...njej je tudi pogodba potekla pa je bila noseča pa je mislila, da jo bodo odpustili potem pa vidi pogodbo za ned. čas...in nato je izvedela, da je v ozadjo denar v igri....

(odgovor članu TODY78)
Neposredna povezava do sporočila: 1326
   RE: Pogovori o spontanem splavu
29.3.2008 8:46:30   
detelja

http://www.babycenter.at/pregnancy/trauerundverlust/trauerarbeit/tukaj mi je moja sestra našla en zelo dober članek kako predelat žalost ob izgubi otroka, ss...upam, da ga boste razumele-je v nemščini....

(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1327
   RE: Pogovori o spontanem splavu
30.3.2008 12:08:55   
detelja
a mi lahko katera pove kako je bilo prvi dan po ....v službi? jaz grem jutri v službo...in mi je že danes čist slabo...v službi so 3 srečne nosečke...1 pa je trenutno na porodniški...jaz pa...bojim se, da mi bodo postavljali kakšna čudna vprašanja...pri nas v službi so nekateri pravi hinavci....vse bi naredili, samo da bi te lahko prizadeli...

(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1328
   RE: Pogovori o spontanem splavu
30.3.2008 19:21:39   
novo
nič ne daj na to. Hinavcem dokaži, da si iz pravega testa in se jim ne pusti. Že tisto preprosto vpr. "kako si?" jim odgovori preprosto, da si vredu. Za nadaljnja vprašanja pa boš že vedela, s kom se lahko pogovarjaš o svojih občutkih. V končni fazi so le to tvoji sodelavci in na pogosta vprašanja o tvoji zasebnosti se jih ne tičejo.
Bodi trdna in lep pogumen prvi de3lovni dan ti želim.user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1329
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 8:09:59   
RDEČA VRTNICA
Detelja, ne obremenjuj se preveč s takšnimi podrobnostmi.
Sedaj je pomembneje, da se posvetiš sama sebi in da nehaš misliti nato, kaj bodo rekli drugi, kaj te bodo apraševali in podobno.

Pač nisi bila med tistimi srečnicami, ki jim je uspelo. Verjemi, tudi tebi bo.
Vsem nam bo!!!!!

Držim pesti.user posted image user posted image user posted image
In poročaj kako je šlo, verjetno ne bo tako hudo kot si mislila.

(odgovor članu novo)
Neposredna povezava do sporočila: 1330
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 9:35:00   
tane
Detelja, kot je rekla rdečavrtnica, ne oziraj se na druge, mislim pa, da te ne bodo spraševali, ker to je pa le nekaj tako hudega, da mislim, da te ne bo nihče hotel prizadeti, če se pa le kdo takšen najde pa vedi, da ti je lahko samo žal zanj/zanjo, ker taka oseba ima resne težave sama s seboj.
Pri meni v službi so vsi vedeli, ker sem bila v bolnici že prej, sem pa morala povedati na krožku, ki ga obiskujem in sem naredila tako, da sem klicala eno in jo prosila, da vsem pove, tako, da mi ni bilo treba vsaki posebej razlagati in d asem se izognila vprašanjem: kako je mami? itd.
upam, da ti dan mine čimbolj uspešno.

(odgovor članu RDEČA VRTNICA)
Neposredna povezava do sporočila: 1331
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 16:58:52   
detelja
ojla...prvi dan je za mano...pričakal me je velik kup dela...nekaj čudnih pogledov...in seveda vprašanje kako si...na srečo je bilo veliko strank tako, da ni bilo časa za druga vprašanja....moram pa priznati, da sem mislila, da bom v službi na vse bolj pozabila..pa nisem...danes mi je ful hudo...ko sem šla domov sem srečala same mamice, nosečnice....ko sem v službi pogledala skoz okno je bila zgodba ista...sicer pa v službi je itak vsem najpomembnejše to, da sem prišla v službo, da ja ne bo treba komu kaj namesto mene naredit...
mal sem jezna sama nase, ker sem delala ko črnc...sedaj pa imam izcedek pa še boli me spodaj vse...
jaz se ne oziram kaj drugi pravijo...bolj sem mislila na vprašanja...saj veste eni vprašajo vse možno in nemožno...
joooojj, kako mi je hudo...

itak da bomo čez čas vse srečne nosečnice, mamice....


pošiljam vam lep sončen pozdravček ter objem

(odgovor članu tane)
Neposredna povezava do sporočila: 1332
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 17:16:02   
Muca83
Živjo punce! Danes se oglašam, da vam napišem mojo izkušnjo z bioenergetikom. Bom poskusila napisati čimbolj na kratko, čeprav ne bo lahko user posted image

Torej, po pogovoru z nekaj osebami, ki jih poznam in jim je pomagal, sem se odločila in poklicala bioenergetika s katerim je moj dragi takrat govoril na sejmu. Najprej moram povedati, da sva se z njim prvič videla in o meni ni vedel ničesar, mojega je takrat videl po več letih in sta govorila samo nekaj besed. Rekel je, da se mora osebno oglasiti pri nama, da bo videl kje živiva.

Oglasil se je v soboto ob 8h, pri nama je bil eno uro. Takoj, ko je stopil v stanovanje, je rekel, da nad nama živijo stanovalci, ki niso dolgo tu, da se čuti (to je res, tu so max. 1 leto). Edini fizični stik, ki sem ga imela z njim je, ko sva si podala roko ob predstavitvi. Ogledal si je stanovanje, nekaj meril sevanje nad postejo (kar se mi je zdelo malo smešno), potem pa sedel za mizo, jaz nasproti njega in je samo začel govoriti. Najprej fizične težave, ki jih imam, rekel je, da imam en jajčnik zabasan in sem ga vprašala kateri in je rekel levi. S tem me je res šokiral, tega nisem pričakovala. Že odkar sem nehala jemati KT namreč sumim, da mi levi jajčnik ne dela. Vedno čutim zbadanje samo v desnem, v času ovulacije, menstruacije, v levem prav nikoli nič. Potem je naštel še nekaj stvari, o hormonih, pomanjkanju mineralov in podobno, potem pa mi je začel govoriti kakšna sem jaz kot oseba. Vse mi je povedal, kako razmišljam, kako živim, kako se počutim, kako sem bila vzgojena, povedal mi je stvari, katerih ne ve nihče o meni, jaz sem ga samo gledala, zdelo se mi je nemogoče. Ampak to še ni vse, ko mi je nehal dajati napotke kako moram spremeniti svoje življenje, mi je rekel, da se uležem na posteljo in zamižim. Položil mi je roko na trebuh in recimo ene 3 minute je tako bil, kaj točno je počel ne vem, ker sem mižala. Potem je rekel, da mi je odmašil jajčnik. Čutila nisem ničesar in tako se mi je vse zdelo kot nek lari fari. Res nisem pričakovala, da je kaj naredil. Prva čudna stvar se je zgodila čez cca 2 uri. Iz leve nosnice mi je priteklo nekaj krvi, kar se mi ni zgodilo še NIKOLI v življenju. Poznam veliko ljudi, ki jim včasih teče kri iz nosa, meni pa se to res ni še nikoli zgodilo. Nenavadno, ampak me ni prepričalo. Popoldne, kakšne 4 ure kasneje, pa sem začutila špikanje v levem jajčniku, ki je potem trajalo vse popoldne. RES prvič v življenju, da sem čutila špikanje v levem jajčniku. Še sedaj, ko to pišem, ne morem verjeti, da se je to res zgodilo. Nikoli nisem verjela v te stvari, ampak po lastnem doživetju vsega tega, ne morem ostati popolnoma ravnodušna.

Tega nisem napisala zato, da koga prepričam, samo če katero zanima, povem svojo izkušnjo.

Bom še v grobem napisala, kaj mi je rekel, da moram storiti. Moram poskusiti kar se da biti sproščena, ne se sekirat, početi stvari, ki me veselijo, si vzeti čas zase, pozabiti na težko preteklost, rekel je, da moram biti najprej sama srečna in midva kot partnerja, da potem bova nagrajena z otrokom. Rekel mi je, da se moram naučiti sprejeti stvari take kot so in se ne obremenjevati, ker si s tem delam samo škodo. Pa izboljšati moram prehrano. Zdele težko napišem vse, mogoče se tudi sliši malo za lase privlečeno, ampak ko mi je govoril, sem točno vedela na kaj misli.

Rekel je, da moram za nekaj mesecev pozabiti na dojenčka in v tem času delati na tem, da sem srečna brez tega, potem, ko pa bom spet zanosila, mi bo on pomagal čez prve tri mesece.

Skratka, jaz se nameravam potruditi in ga čim bolj upoštevati, ker je res, tale moj boj za otroka, ki traja že leto in pol je prerastel v malo obsedenost. Ne gledam naprej na nosečnost z veseljem, ampak s strahom in to je treba spremeniti. Trenutno se bom poskusila osredotočiti na druge stvari v življenju in nase, potem pa bomo videli, kaj bo prinesel čas. Vesela sem, da sem se odločila za ta korak, ker se počutim bolj mirno in že sedaj imam več upanja za naslednjo nosečnost.


_____________________________

Lana, 27.08.2009 (3.460 g, 50 cm, OG 37 cm)
6. mesec: 7.430 g, 67 cm
7. mesec: 8.240 g, 68 cm

(odgovor članu tane)
Neposredna povezava do sporočila: 1333
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 17:53:09   
detelja
Muca83 tvoja zgodba pa je res zanimiva...od kod pa je ta bioenergetik?...sam če tako mal trezno premislimo saj, če res pozitivno razmišljaš, zdravo ješ, narediš nekaj dobrega zase, delaš stvari katere te veselijo...ej potem pa res več ne more it kaj dosti narobe, ali?
joojj...že komaj čakam, da bo pač določen čas potekel...da bom vidla ta prave črtice na testu in da bo vse v redu...

(odgovor članu Muca83)
Neposredna povezava do sporočila: 1334
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 18:43:08   
TODY78
Detelja kako te razumem kako se počutiš. Tudi ko sem jaz prvi dan po ss prišla v službo mi je bilo grozno-en v sosednji pisarni je bila že kar z velikim trebuhom-zdaj ima za rodutit. Po cesti same mamice, ali pa srečke user posted image . Moja soseda z velikim trebuhom (zdaj je že rodila), druga soseda z vozičkom,....groza!!!! Štela sem dan za dan kdaj bo prva user posted image  (kot v šoli kdaj bodo počitnice), potem pregled pri gin., potem druga user posted image . zdaj končujem drugo user posted image  in nikoli do tedna nazaj nisva z mojim govorila kdaj bova začela delat nauser posted image , v bistvu to je bila tabu tema-teden dni nazaj sem se jaz opogumla, pa ni bil nič kaj za to....jaz bi tako rada začela ta mesec že delat na tem, želim si čim prej postati srečka nosečka. Mogoče se motim, apmak potem bi mi bilo lažje, ker bi vedela, da sem tdui jaz sposobna donost otroka in da je bilo to en sam slučaj!
Svetujem ti, da med delovnem času delaš čim več kot se da-pri meni je bilo tako, da ni nihče vedele zakaj me ni 2 dni, nisem povedala da sem noseča in še danes ne ve nihče na delu.
Koliko časa si bila ti noseča?
Rdeča vrtnica kar tako naprejuser posted image user posted image

(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1335
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 19:50:03   
detelja
Ko sem izvedela, da sem noseča sem bila v 4 t 1d, na prvi pregled sem šla 6t 1d...ker je gin. nosečnost potrdila in je bilo vse ok in ker imam kar pestro v službi sem rajši takoj naslednji dan povedala, da sem noseča, ker me drugače ne bi nič šparali...in 5 dan po prvem pregledu so se začele težave...rahel rjav izcedek...potem sem imela pregled, na UZ je bilo vse ok, dala mi je bolniško in dabroston...potolažila me je z tem, da je rekla, da misli, da bo vse ok, ker itak je izcedka zelo malo, drugače pa je vse ok...potem naslednji dan sem opazila ful močen rjav izcedek sem takoj šla nazaj k gin. pa me je napotila v bolnišnico...tam so mi vzeli kri in do petka sem morala čakat, če bo on hormon (ne vem kako se mu že pravi, sem čist zmešana) podvoji ali pade...in ker je žal padel za cca 500...je sledilo...

eno vpr. a ste tudi ve čutili, da je z vašim telesom nekaj drugače kot je bilo prej ko je bila nosečnost še v redu? jaz moram povedat, da prvo kar mi je bilo čudno je to, da so me kar tako v čist kratkem (nekaj urah) času nehale boleti prsi, niso bile več tako napete, čist tako v kratkem času sem imela prsi kot jih imam sedaj in sem jih imela pred nosečnostjo...še mojemu sem rekla, da jih naj otipa, če se mu zdijo kaj drugačne,...in je takoj rekel, da ja, da niso več tako napete...potem sem se tolažila, da verjetno to še nič ne pomeni, ker če bi bi me sigurno gin. vpr., ampak v sebi sem si mislila, da nekaj ni ok....

drugače pa moram povedat, da sem se jaz v moji zelo kratki nosečnosti počutila odlično...razen zelo bolečih prsi...nisem imela nobenih težav...bila sem zelo dobro razpoložena...edino spala bi cel dan pa celo noč pa še dalje....

že komaj, komaj čakam, da bom ponovno nosečka, upam, da bo počutje spet tako dobro in da bo naslednja nosečnost trajala 9 mesecev, brez problemov...in da bo to zame nepozaben čas...no to vse upam, za vse nas...upam, srčno upam, da bomo naslednje leto takega časa postale mamice ali se pa bomo pripravljale na porod...

(odgovor članu TODY78)
Neposredna povezava do sporočila: 1336
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 21:13:14   
Muca83
IZVIRNO SPOROČILO: detelja

Muca83 tvoja zgodba pa je res zanimiva...od kod pa je ta bioenergetik?...sam če tako mal trezno premislimo saj, če res pozitivno razmišljaš, zdravo ješ, narediš nekaj dobrega zase, delaš stvari katere te veselijo...ej potem pa res več ne more it kaj dosti narobe, ali?
joojj...že komaj čakam, da bo pač določen čas potekel...da bom vidla ta prave črtice na testu in da bo vse v redu...


To sem jaz samo v splošnem napisala, drugače mi je dal navodila, ki so osebno veliko bližje meni, se pravi bolj natančna. Drugače pa naj bi bilo nekako tako - preveč stresa in nemira, sekiranja, povzroča pri meni hormonsko neravnovesje, to pa pač posledično povzroča, da mi ne uspe dobiti otroka. Tako je pač baje pri meni. Pač imam precej stvari v glavi. Npr. to, da mi je mami umrla pred 2,5 letoma, potem je moj "čudoviti fotr" s svojim obnašanjem naredil vse (menjal ključavnice, izklapljal gretje, elektriko, ves čas izvajal psihični teror), da sva se jaz in sestra z družino odselile iz hiše, ki je polovico sicer najina, sedaj pa naju toži in spodbija dediščino, ker hoče se zase in se videvamo samo še na sodišču. Take stvari imam jaz nad sabo in mi je tudi on sam od sebe povedal nekaj v tej smeri in mi naročil, da moram pozabiti na preteklost in misliti na prihodnost, ker ta preteklost povzroča same negativne občutke in seveda stres. No, zdaj sem šla že preveč v detajle user posted image

Drugače je pa človek iz Ljubljane.

Ne bom rekla, da 100% verjamem v vse kar mi je povedal, je pa ta moja izkušnja spremenila pogled na vse to, ker se mi zdi neverjetna in tega res nisem pričakovala.

(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1337
   RE: Pogovori o spontanem splavu
31.3.2008 22:13:31   
janja*
Muca 83 zelo sem vesela zate ,da si se odločila iti k bioenergetiku.Samo verjeti mu moraš in bo s teboj vse okej.Želim ti veliko sreče v življenju,ker to kat sem prebrala je bilo res trpljenje.Zdaj pa si na vrsti ti ,da začneš končno uživati.Probaj biti srečna.

(odgovor članu Muca83)
Neposredna povezava do sporočila: 1338
   RE: Pogovori o spontanem splavu
1.4.2008 6:32:03   
detelja
Muca83 res drži se...saj veš kar te ne ubije te naredi močno...in tebe bodo vse te izkušnje naredilo izredno močno...

moram vam povedat, danes je moj 2. delovni dan...komaj sem odprla oči so me že oblile solze...tako sem žalostna...tako pogrešam pikico...danes bi bila stara 9 tednov...toliko vpr. imam pa na nobeno odg....pa sem si vedno mislila saj ko bom pa šla v sl. bom se pa zamotila pa bo lažje...meni je še 10000x hujše...včeraj zvečer sem samo jokala...jokala...jokala...tako zelo boli...tako prazno se počutim...

vsem skupaj želim čim lepši dan...naj bo uspešen...pozitiven...

objem

(odgovor članu janja*)
Neposredna povezava do sporočila: 1339
   RE: Pogovori o spontanem splavu
1.4.2008 8:13:45   
RDEČA VRTNICA
Detelja, res mi je hudo zate, ker vem, da ni lahko to preživljati.
No, naj ti povem, da sem imela jaz skoraj isti primer kot ti. Prvo rjav izcedek, nato nič, potem pa skoraj cel teden izcedek. Na pregledu mi je vrednost, mislim, da je BETA hcg, narasla in je bila okoli 1600 in so mi rekli, da je vse ok.
Morala sem hoditi vsak drugi dan na odvzem krvi, da vidijo, če ta vrednost raste. Neko soboto pa mi je rekel G, da je vrednost padla na 600 in da me čaka splav kot neka menstruacija in da se mi bo samo sčistilo. Ampak nič. Cel teden sem bila na bolniški in čakala na to krvavitev.
Nato pa krvavitev ravno takrat, ko sem imela kontrolo. Imela sem tako močne krče, da so mi naredili UZ in videli, da je splav v teku. Naredili so abrazijo.

To sem imela 21.2.
Moram pa povedati, da me je prizadelo, ampak sem pračakovalo, da me bo bolj. Nekako sem se poskušala osredotočiti na druge stvari in se ne obremenjevat. Tolažilo me je to, da nama je uspelo v prvo.

Kot pa sem že takrat napisala, meni je zelo pomagalo to, da sem lani prebolela depresijo in sem se takrat naučila, da se ne splača obremenjevati, ker bo samo še slabše. In uspelo mi je, zdaj je ostal le še grd spomin.

Upam, detelja, da se boš čimprej pobrala in prebrodila krizo.
A imaš pa podporo svojega partnerja?

Zate Muca83 pa se vesela, da si se odločila za to varianto, saj izgubiti tako nisi imela kaj. V življenju je potrebno pač poskusiti marsikaj.
Upam, da ti bo pomagalo.
Držim pesti.
Tebi TODY78 pa hvala.

Vsem user posted image user posted image user posted image user posted image . Skupaj smo močnejše.

(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1340
   RE: Pogovori o spontanem splavu
1.4.2008 10:45:55   
supermiska
Ojla punce,
me ni bilo zdajle nekaj časa. No sem začela ponovno krvaveti in sem morala ponovno na abrazijo. Sem tako močno krvavela kot da bi pipo odprli je krvi lila. So ugotovili da so mi naredili površno abrazijo prvič in da je en delček tkiva ostal v maternici ki pa se je napajal z krvjo in potem samo počil ko balon. No upam da je zdaj konec.

(odgovor članu RDEČA VRTNICA)
Neposredna povezava do sporočila: 1341
   RE: Pogovori o spontanem splavu
1.4.2008 14:10:52   
RDEČA VRTNICA
Zelo mi je žal zate Supermiska.
Upam, da bo kmalu bolje. Veš to je pa to, ko so pr nas tako površni.
Če bi dobro delali, nobeni ne bi bilo potrebno it ponovno na čiščenje, če bi prvič vredu naredili.
Držim pesti, da bo zdaj vse ok. user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu supermiska)
Neposredna povezava do sporočila: 1342
   RE: Pogovori o spontanem splavu
1.4.2008 16:02:24   
tane
IZVIRNO SPOROČILO: supermiska

in sem morala ponovno na abrazijo.


GROZA!!! pa nič ne moremo proti temu, taki površnosti, meni bi bilo grozno za umret če bi mi rekli, da moram še enkrat, uboga reva.
Želim ti čimprejšnje okrevanje fizično in psihično in da se skupaj podamo v nov boj.

Jaz sem prejle prišla iz malice, kjer je bilo v mestu spet tooooolko mamic z vozički in sem si skoraj na glas, sam pri sebi rekla: joj, kako si želim dojenčka!user posted image  pa malce me je zabolelo ob moji izgubi, čez mesec in pol bi imela rok.user posted image

(odgovor članu supermiska)
Neposredna povezava do sporočila: 1343
   RE: Pogovori o spontanem splavu
1.4.2008 20:45:37   
detelja
RDEČA VRTNICA moram ti povedat, da mi moj dragi resno stoji ob strani...tako, da mi je lažje...me tolaži...v glavnem tudi, če jokam ne daje kakšnih primitivnih pripomb...dosti krat ko jokam me samo objame, me stisne k sebi in je tiho...včasih še sam potoči kakšno solzo...posebej ga prizadane ko govorim o svojih občutkih...

(odgovor članu tane)
Neposredna povezava do sporočila: 1344
   RE: Pogovori o spontanem splavu
2.4.2008 7:59:02   
RDEČA VRTNICA
No, lepo detelja, da imaš podporo svojega dragega.
Upam, da je v službi bolje.

Ja, nič. Drži se, želim ti, da čimprej preboliš.

Zate Tane mi je tud hudo in ti želim enako kot Detelji.
In kdaj si imela ti splav? Kako daleč si bila noseča?

(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1345
   RE: Pogovori o spontanem splavu
2.4.2008 16:51:58   
tane
IZVIRNO SPOROČILO: RDEČA VRTNICA

Zate Tane mi je tud hudo in ti želim enako kot Detelji.
In kdaj si imela ti splav? Kako daleč si bila noseča?


Je kar nekaj časa že ampak na trenutke me je še vedno hudo, SS in potem še abrazijo sem imela 17.12.07 v 14. tednu, sva najino pikico videla na NS v 13.tednu in je bila tako lepa, še vedno hranim slikce, ki pa jih pogledam redko, ker potem takoj spet začnem jokat. Ampak moram reči z vsakim dnem je lažje, kot sem rekla zdaj me le občasno zagrabi žalost, no, pa saj veste kako je.

No, tudi jaz imam še kar podporo z njegove strani, me objame in je tudi ponavadi tiho. Včasih pa so tudi dnevi, ko mi reče, da je treba pač iti naprej. Vendar pa ne bom nikoli pozabila dne, kosem prišla domov iz abrazije in sem šla samo v posteljo in jokala, jokala pa se je on vlegel zraven mene, me objel, jokal z menoj in sva potem tako zaspala. Nekajkrat je še jokal z menoj, potem pa počasi ne več. Je pa rekel, da se vsak dan spomni na najino pikico. Moram pa priznati, da še nisem šla na Žale kamor je on odnesel najinega otročka, sem mu zadnjič rekla, da še nisem pripravljena...

< Sporočilo je popravil tane -- 2.4.2008 16:52:59 >

(odgovor članu RDEČA VRTNICA)
Neposredna povezava do sporočila: 1346
   RE: Pogovori o spontanem splavu
2.4.2008 17:30:10   
janja*
tane joj kako dobro te razumem,ker se nama je zgodilo čisto isto.Meni je bilo včeraj tako grozno,da ti ne morem povedat.Kar naprej sem jokala in jokala.Malo sem bila že bolje potem pa vidim okoli mene same nosečnice in dojenčke.Ko pa sem bila noseča pa nisem videla nobene.Ta svet je res tako čuden.Tane tudi jaz imam shranjen CD na katerem je moj sonček in kadar ga gledam je bolečina nepopisna.Tako lepo se ga vidi kako sesa prstek in maha z rokicama.Tane povej mi zakaj je tako.No pa spet jokam ,samo ,da se spomnim nanjuser posted image user posted image .Po eni strani si še želim biti noseča (seveda ne še sedaj) po drugi strani pa me je tako strah,da bi se to ponovilo.Vem treba je misliti pozitivno,samo sem včasih čisto na tleh.Tane še eno vprašanje ali mogoče veš kje je moj dojenček ,ker sem mogla podpisat,da ga nesejo na žale.Verjetno tam kot ostali ,samo nevem kje je to.Noben mi tam ni povedal ničesar vse sem morala spraševati .Ah pustimo ta njihov sistem.Tane upam da nam bo vsem do poletja precej bolje .En topel objemček vsem ,ki morate tako trpeti zaradi izgube naših sončkov.user posted image (angelčkov)

(odgovor članu tane)
Neposredna povezava do sporočila: 1347
   RE: Pogovori o spontanem splavu
2.4.2008 21:12:04   
detelja
tane in janja žust, če sem odkrita si ne predstavljam tega, da bi morala it na grob svojega otročička...jaz sem že zdaj čist iz sebe, kaj bi pa še blo, če bi...

tudi meni se zdi, da so okrog mene same nosečke pa mamice, pa če grem po mestu, pa če grem v trgovino pa če grem na pijačo...

joj,moram vam povedat še eno zgodbo povezano z mojo sodelavko...danes me je nekaj pač spraševala glede tega, kar me je doletelo pa sem ji pač povedala..potem pa mi tako pametno pove koa v "tolažbo" "ja veš moji prijateljici se je 5x zapored to zgodilo in potem je kooooooooooooomaj ponovno zanosila zdaj pa ima punčko"...ampak, da bi ve to videle...na obrazu ji je pisalo, "upam, da sem te malo prestrašila in da še bolj trpiš"...pa tisti njen način govora...mogoče se vam bo zdelo nesrmano ampak v tistem trenutko me je preletela misel "pazi, da slučajno kaj takega tebe ne doleti"...sicer tega nikomur ne privoščim...najbolj me je pa razkurilo to, da je sama mamica, ima 1 leto starega sinčka, pa sama je bila skoraj celo nosečnost v bolnišnici, ker je imela same komplikacije...in bi lahko vsaj malo razumela, kako se počutim...ampak..saj vem škoda je zgubljat ob takih ljudeh energijo, živce...

(odgovor članu janja*)
Neposredna povezava do sporočila: 1348
   RE: Pogovori o spontanem splavu
3.4.2008 8:03:45   
RDEČA VRTNICA
Tane in Janja Žust tudi jaz si ne predstavljam kakšne bolečine sta morali trpeti, ko sta izgubili svojo pikico. Jaz sem svojo pikico, ki se je komaj videla izgubila v 5. tednu, pa sem trpela. Zato si ne morem zamisliti kako je, če zgubiš pikico, ko je že tako daleč. Še manj pa si ne morem zamisliti kako je, da bi morala it na Žale obiskat svojo malo pikico. Res mi je hudo za vaju. user posted image user posted image

Me pa veseli, da sta se že toliko pobrali in da gledata v prihodnost.
Čeprav te Janja Žust čisto razumem, da bo vedno ostal ta strah, da je lahko pri naslednji zanositvi kaj narobe. Ampak ne razmišljaj o tem.
Držim pesti, da do konca prebolita in ponovno gresta v boj za novouser posted image user posted image user posted image .


Detelja, naj ti povem, da je ta tvoja sodelavka malo trčena. Pa kako lahko kaj takega govori, če je pa sama mama.
Veš, takšna je Slovenija. Ljudje smo vedno bolj nevoščljivi in radi zbadamo.
Ampak ne obremenjuj se. Rečem ti lahko samo to, vse se vrne. Tudi njo lahko doleti kaj takega.
Zato živi naprej, čeprav vem, da ni lahko, ko imajo eni take pripombe.
Drži se in le tako naprej user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image


(odgovor članu detelja)
Neposredna povezava do sporočila: 1349
   RE: Pogovori o spontanem splavu
3.4.2008 9:52:13   
tane
detelja, HALO?!, da ti gre take govorit, pa še ve kaj se ti je zgodilo, tako kot je rekla rdeča vrtnica, ne se sekirat, jaz, ki sem tudi malo bolj nagle jeze bi ji po mojem kar zabrisala: 'no, da se tudi tebi ne bo kaj takega zgodilo!' tako, da ne se sekirat, vse te razumemo, jaz sem ful sovražila nosečke, ko sem jih gledala po ulici.
jaz naslednjič, če oz. ko bo vse o.k. sploh do 3meseca ne bom povedala, ne v službi ne nikjer, samo najboljšim prijateljicam seveda, sicer tudi zdaj nisem hotela povedati v službi ampak ker sem imela od začetka grozno nosečnot, tudi bruhanje itd. sem bila veliko na bolniški, tako, da sem pač morala povedati.

janjažust, na Žalah imajo 'Park zvončkov' se reče, blizu krematorija, kjer v bistu na hribčku posujejo pepeluser posted image
drugače pa poskusi ne razmišlat negativno, čeprav vem, da je težko, tudi jaz se borim s tem vprašanjem kaj bo naslednjič, ampak je od dneva odvisno, včasih sem polna optimizma in si rečem naslednjič bo vse brez problemov, včasih pa si rečem kaj če...žal mislim, da se skoraj vsaka, ki je doživela SS sooča s temi občutki.

(odgovor članu RDEČA VRTNICA)
Neposredna povezava do sporočila: 1350
Stran:   <<   < Prejšnja stran  52 53 [54] 55 56   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  52 53 [54] 55 56   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Koliko se lahko zredim med nosečnostjo?
Telesna teža med nosečnostjo ne narašča enkomerno. Koliko kilogramov je ravno prav, koliko preveč in koliko premalo?
Dvojčka, ki sta rojena v drugem letu
Mlada mamica je rodila dvojčka, a brat in sestra ne bosta praznovala rojstnih dni na isti dan, pa tudi ne na isto leto!




Brrrr...
пеперутка16

Ste že kdaj naleteli na kaj neznanega, nam ljudem karkoli nadnaravnega?! Duhovi, hudič, šejtan......