muki1
|
Evo mene. Svečano objavljam, da sem oddala vse bilance in davčne obračune kar me je zadnje čase zelo okupiralo in za drugo sploh ni bilo časa in tudi volje ne, če sem odkrita . Ko pa sem v soboto doma urejala okolico hiše, ja še zmeraj smo brez lastnega stanovanja , in sem posadila rožmarin, pa sivko in možu razložila, da sem posadila sivkomivko, sem ugotovila, da je skrajni čas, da se vam malo javim, saj preveč pogrešam tole našo skupinico. Mi smo okej. Zadnje čase zdravi. Trkam, trkam, trkam. Zdaj me je povsem okupirala služba in sem nonstop nekaj letala naokrog v zvezi s tem, upam, da se zadeve zdaj umirijo in se bom lahko normalno vračala in bom doma na razpolago našima muckama, saj je čez dva tedna pri nas na vrsti velik dogodek - Nežin četrti rojstni dan. Malo zbiram ideje za darila, pa vabila in tudi ideje kaj naj ponudimo gostom. V misih imam da bi spet lepile nalepke na vabila, in sicer take rožice iz lesa na zeleno podlago. A če pade kakšen boljši predlog sem pripravljena razpravljati o tem . Gostov se je na seznamu nabralo toliko, da bomo verjetno praznovali v dveh delih. Najprej sorodniki z otroki, naslednji teden pa prijatelji z otroki....preveč jih je za en dan. Pa še Neža bo zelo vesela dveh žurk in dveh tort. Želi si pa Barbie hišo Pa točno vem že vnaprej, da bo stala v kotu in samvala do zime, saj smo zunaj do mraka, če je le možno, in jo skušam preusmeriti, bi ji raje kaj uporabnega kupila za zunaj, a se ne da. Pa ne vem, če naj upoštevam njeno željo, ali svojo logiko. Kam so šla ta 4 leta in kdaj so minila.... nimam pojma. Lahko bi se reklo, da sem tečna s tem čudenjem, kam gre čas, ampak saj so mi jo je še nedolgo tega položili na trebuh, ko sem jo rodila, zdaj pa je mala damica, stara 4 leta. Saj ni tako dosti, ampak koliko vsega se je v teh štirih letih zgodilo, nešteto čudovitih trenutkov je minilo, koliko faz je že menjala, koliko živcev mi je izpila, .... kako se mi vsak dan pred očmi spreminja, to ni za opisat. Postala je prava damica, s tako milino si že zna z obrazka odmakniti laske, pa nonstop se nekaj ureja, najraje v oblekce, ki se vrtijo . Včeraj smo šli na obisk k prijateljem, kjer so noreli po blatu in ona seveda v oblekci in belih balerinkah. Še dobro, da imam vsaj nekaj možganov v glavi, da sem pred odhodom vrgla v avto še ene copate, da sem jo preobula. Pa kakšne izraze uporablja. Zadnjič je dobila v MC Donaldsu neko igračo moško8 nek bojevnik, ali kaj že....), pa se je odločila, da jo bo podarila enemu prijateljčku in je zraven komentirala, da se bo zdaj siguuuurno v njo zaljubil, ko mu bo to igračo dala. Iva je super, je pravi mali biserček. Vsak dan, ampak res vsak dan odkrije kaj novega, pove novo besedo ali kaj novega ušpiči. Iz oči ji švigajo vražički. Trmasta je kot osel, res. Ne morem je pregovoriti, ko si nekaj vtepe v glavo. Če recimo sitnari, da bi jedla bombon - BONA, kot ga ona imenuje, pa rečem, da gre zdaj spat, da bo potem ko vstane dobila bon, si to zapomni in ko vstane takoj zahteva svoje. Če je potrebno se vrže na tla in se zvija ter kriči na vse grlo. Ko jo hočem previti, pa njej ravno ni za to, so take borbe, da to ni za povedat. Kot da je malo prizadeta. Ničkolikokrat mi je s posrano rito že pobegnila, da tekam za njo z robčkom in spotoma še kakec pobiram po tleh. Zadnjič sem ji nekaj po ustih šarila in odkrila, da ima kotne zobke. Zdaj pa ne vem, če so to štirke, ali petke. Trojke manjkajo, drugače jih ima 8 + te 4...torej 12. Bolj se mi zdi, da bi lahko bile petke, ker je vmes sigurno še za dva zoba prostora . Apetit ima. Rad je base. To so hrenovke. Nikoli ji nisem kaj preveč hotela dajati teh proizvodov, ampak ko jo vprašamo, kaj bi jedla, je odgovor zmeraj base ali pa bona. Tako da lahko rečem, da sta to najlubši živili. Finta je pa b v tem, da bonov potem sploh ne je, ampak jih mečka med prsti, tu in tam malo odgrizne, potem pa zavrže in jaz s krpo za njo. Pobarvano imamo pa že tudi vse. Steno, kavč, po tleh, po omarah. Da le pride do kakšnega flomastra, že hiti bajat . Barvice sploh ne pridejo v poštev. Moram pazit ko sokol in Neža se prav skriva pred njo, ko kaj riše. Zlaganje puzel, ki so med Nežinimi najljubšimi igrami je skrajno zapletena zadeva. Ko Neža vzame škatlo, da bo zlagala, je Iva sploh ne upošteva. Ponavadi potem midve vstavljave like na leseno podlago, to ji že kar fino gre. No, ampak ko to midve delava, Neža zlaga puzle, jaz se trudim, da sem nekje med njima, kot pismejker...ampak Iva z eno oko skoz promatra, kako daleč je že Neža....in ko puzzle začnejo dobivati obliko, torej, ko se začne videti, da nekaj nastaja iz tega...takrat hopa, nastopi Iva in navali na tiste puzle. Mečka jih med prsti, taca gor z nogami, dokler niso spet po kosih, Neža seveda vsa besna, Iva pa vsa zadovoljna, da je naredila raztur. Jaz pa...med dvema ognjema. Težko je biti razsodnik, ko pride do takih incidentov. Pa to je dnevno na sporedu pri nas. Rada gleda tudi risanke. Najraje Pat in Mat, ki ju pomotoma imenuje Bolek.( od Lolek in Bolek). Torej vsak dan veselo gledamo Boleka in njune štorije in jaz sem že vsa obupana, ker mi ta dva trola res gresta že od nekdaj na jetra, kak sta neumna. No, take mamo. Zdaj sem vam natrosila malo za nazaj.
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|