cmrucek
|
[/quote]
Zanimivo je, kako se ljudje, ki so bili samo krščeni, pa ne verujejo v boga, niti niso opravili drugih zakramentov, cerkev vidijo le na daleč, pa so se v popisu prebivalstva vseeno opredelili za kristjane. Če pa nisi krščen, pa se nikoli ne boš opredelil za kristjana, ker vsaj krst rabiš, da se lahko opredeliš. Če pa nisi krščen, pa si "prost". Kar pomeni, da se lahko enkrat, ko si mentalno sposoben dojemati in odločati o svoji usodi sam odločiš za katero vejo verstva se boš odločil (če se boš). Zato se mi osebno zdi malo manj sporno, da otroka sploh ne krstiš, kot da mu določiš, da bo kristjan, čeprav bi se mogoče sam skozi življenje opredelil za muslimana. Problem je tudi v tem, da se tega nikoli ne da več zbrisati. To je tako, kot takrat, ko dajejo čisto malim punčkam uhančke v ušesa, čeprav se same še ne morejo za to odločiti. Za celo življenje so s tem zaznamovane, saj se navadno luknjice nikoli ne zarastejo, če pa se, pa se brazgotina vedno pozna.
Se pa vsekakor strinjam s tem, da starši na nek način vplivajo na otroke. Mogoče se motim, ampak se mi vseeno zdi, da so otroci, ki se jih vzgaja v krščanskem duhu veliko bolj pod pritiskom, da morajo k vereuku hoditi, da morajo zakramente narediti, da morajo v cerkev hoditi, da se morajo v cerkvi poročiti, da morajo svoje otrok krstiti, itd.... kot pa ateisti vplivamo na svoje otroke. Jaz jih osebno ogromno poznam, ki pravijo, da če bodo otroci hoteli hoditi k vereuku ali v cerkev itd... da naj hodijo, sami pa jih ne bodo na tak način zaznamovali - vključno z mano.
[/quote]
Lepo si opisala svoje mnenje in lahko razumem nekatere tvoje argumente, kljub temu pa mislim, da so prav tako kot moji zaznamovani z okoljem, v katerem sva odraščali in živiva še sedaj.
Na hitro glede krsta: če ne veruješ, potem to nič ne pomeni, je to samo obred kot npr. kakšna zdravljica ob rojstnem dnevu pri kosilu ali pa, kaj vem, sprejem med pionirčke... Torej kako naj bi to potem koga, ki sicer ne veruje, zaznamovalo za celo življenje, sploh ob dejstvu, da se tega sam niti ne spomni?
Ne morem pa se strinjati, da pa ateisti manj pritiskajo oz. vplivajo na svoje otroke. V preteklem režimu so bili hudi pritiski na vero, in celo sama sem tako v šoli kot v svojem okolju kot otrok (in še sedaj dostikrat) občutila negativne pritiske ateistov. Mislim, da je še danes mnogo ljudi zaznamovanih z ideološko vzgojo preteklega režima, čeprav je le ta že zdavnaj preteklost, in čeprav se tega ne zavedajo, to gre pač iz generacije v generacijo. Zato pa je toliko ljudi, ki se razglašajo za ateiste, pa postavljajo jaslice za božič in barvajo pirhe za veliko noč, torej imajo v sebi konfilkt med vero, katere zgled so morda prejeli v družini, in med tistim, za kar na podlagi subtilnih sporočil šole in okolice mislijo, da je (bolj) družbeno sprejemljivo za okolico, torej ateizmom. In večina ateistov, ki jih poznam, gleda nekako zviška na verne, pa čeprav nič ne rečejo. Verjamem, da se tega ne zavedajo, in prepričana sem, da je to posledica vzgoje in pritiskov prejšnjega režima, ko je bil ateizem pač zapovedana in edina sprejemljiva religija. Ker pač to je, ateizem je pač le eno izmed prepričanj, tako kot krščanstvo, budizem ali muslimanstvo, ne gre za diametralno nasprotje, kakor se mnogokrat površno razlaga. Ker človek je v svojem bistvu religiozno bitje, pa če si to prizna ali pa ne, in kot druge vere ima tudi ateizem svoje zapovedi, pravila in podobno, ki jih podzavestno poznamo in sprejemamo/te in živimo/te, čeprav v nasprotju z ostalimi religijami niso zapisana na papirju, so pa v pozdavesti.
Veliko ljudi, ki v sebi nosijo ta konfikt zaradi nedokončane notrjanje opredelitve med vero in ateizmom, poznam in večinom si vsi prej ali slej postavljajo vprašanja kot ti in iščejo odgovore. Pa da ne bo kdo narobe razumel, vedno spoštujem tiste, ki si upajo iskati brez da bi obsojali in brez predsodkov, se mi zdi pa čudno, ko pa nekateri iščejo odgovore povsod drugod samo v krščanstvu pa ne, ker to je pa "zaplankano in v cerkev hodijo samo stare hinavske tercialke".  To se mi zdi podobno, kot bi šel po kruh na Dunaj, ne da bi prej pogledal v domačo trgovino, če ga imajo na zalogi.
V glavnem, hotela sem povedat, da so pritiski ateistov na svoje otroke enaki kot pritiski krščanskih vzgojiteljev, s tem, da je v našem okolju še vedno, čeprav manj izrazito, prisoten še negativen družbeni pritisk na krščanstvo kot posledica prejšnjega režima. Se mi zdi, da to postane najbolj očitno, ko greš v tujino, in tam sam doživiš razlike med tem, kaj tam družbeno sprejemljivo in kaj tu pri nas.
Samo za ilustracijo: če si bila vzogejna v ateistični družini - kako misliš, da bi tvoji starši reagirali, če bi jim npr. oznanila, da se boš dala jutri npr. krstiti ali vstopiti v muslimanstvo ali budizem (ne vem, kako se imenuje pri njih ta obred :-) in radikalno spremenila svoj življenski slog v skladu z svojo novo vero? Bi jim bilo vseeno, bi rekli super, kakor želiš? Prepričana sem, da če so zelo tolerantni, bi bil v ozadju vsaj kakšen "ampak, res dobro premisli..." S tem hočem povedati, da včasih niti ni nujno, da starši kaj obsojajo, otrok sam čuti, kaj mislijo in kako sami živijo.
|
Natisni
in, je sam na papirju to, res je in važno je to kar jaz v sebi mislim, samo vseeno, tud na papirju nočem da piše....glih tko kt nisem nacist, satanist, komunist....tud to mi neb blo všeč, če bi mi edn pribeležil nekam in me štel za svojega člana, jaz se pa lahko samo sprijaznim... 
, že to dost pove kolk odprti so...) 
