Anonimen
|
Najprej se opravičujem, ker se dajem tokrat na listo kot anonimna, ampak zaenkrat bi želela tako ostat. Upam, da razumete. Tudi jaz je ne pričakujem aprila, in sicer tam nekje 3. 4. Čeprav.... ne vem....prav sem žalostna in čedalje bolj depresivna. Ta mesec sem začela s Klomifenom, bila pri G in rekel, da zdaj tri dni veselo na delo , da je vse super in da bi to moralo bit to. Vam ne morem povedat, kako sem bila srečna, pa čeprav me je vse bolelo, imela sem občutek, da čutim vsak jajčnik posebej, vsak folikel, bradavice ful boleče, sluz prava... očitno je bila res O, kot še nikoli. No, prvi dan midva z mojim veselo . Vse lepo in prav, ampak potem naslednja dva dni, ko bi tudi morala, on ni mogel oz. ni mogel do konca, ni bilo Jaz se se trudila, skušala pogovorit, ne vem, kaj vse, ampak nič. Po eni strani razumem, po drugi pa sem tako , da non stop . Že tako se mi zdi, da nama ne rata, ker premalo , pa čeprav mi vsakič obljubi, da bova več, in čeprav si tudi on fullllll želi , očitno ne more. Zdaj samo upam, da čeprav sva samo na 1. dan, ko je rekel G naj začneva, O pa je bila po mojem 3. dan... da so njegovi vzdržljivi dovolj in bo vseeno kaj ratalo. Čakanje me ubija. Vem, vse smo na tem. No, saj bo boljše, samo sem morala nekomu povedat, kako se počutim, ker me očitno ne razume al pa nezna odreagirat, kot bi ženske želele.
|