tinaaja
|
Ja, jjasna, custva in spomini  JAz sem vceraj gledala prve filme.. ahhh
Jure vse naj boljse za prvo svecko in res upam, da se spoznamo pred drugo
Ob tej priliki pa dve "misli", ki sta meni zelo vsec in upam, da se jih bom vsaj nekako drzala..
Brini moja .. od srca ti zelim vse najboljse za prvo svecko, predvsem veliko zdravja in da bos srcna in srecna moja puncka.
O otrocih
Žena z otrokom v naročju je prosila: Govori nam o Otrocih. In je rekel:
Vaši otroci niso naši otroci.
Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so.
Po vas prihajajo, a ne od vas.
Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.
Lahko jim darujete svojo Ijubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli.
Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš,
kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.
Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi.
Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.
Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci.
Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč.
Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje,
kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.
Kahlil Gibran
Khalil Gibran: Ljubezen
Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite,
čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti.
In kadar vam govori, ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje, kot vam sever pustoši vrtove.
Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati.
Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.
Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža najtanjše veje,
ki trepečejo v soncu,
bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla tam,
kjer se oklepajo zemlje.
Kakor žitne snope vas zbira k sebi.
Omlati vas, da bi vas razgalila.
Preseje vas, da bi vas rešila plev.
Melje vas do čiste beline.
Zgnete vas, dokler ne postanete voljni.
Nato vas izroči svojemu ognju,
da bi mogli postati sveti kruh za božjo gostijo.
Vse to vam stori ljubezen, da bi spoznali skrivnosti svojega srca
in v tem spoznanju postali delček srca življenja.
Toda če v svojem strahu iščete zgolj miru in užitka v ljubezni,
je bolje za vas, da si zakrijete svojo goloto in odidete iz mlatišča ljubezni,
v svet brez letnih časov, kjer se boste smejali, a
ne iz srca, in jokali, a ne izjokali vseh solza.
Ljubezen daje samo sebe in jemlje samo sebe.
Ljubezen ne jemlje v posest in noče postati posest.
Zakaj ljubezen zadostuje ljubezni.
In ne domišljajte si, da morate usmerjati tok ljubezni,
kajti ljubezen bo, če se ji le zdite vredni,
usmerjala vaša pota.
Ljubezen ima le to željo, da izpolni samo sebe.
Toda če ljubite, a ste polni želja, naj bodo vaše želje take:
Stopiti se in postati žuboreč potok, ki poje
svojo pesem v noč.
Spoznati bolest prevelike nežnosti.
Raniti se s svojim lastnim razumevanjem ljubezni
in krvaveti voljno in radostno.
Prebuditi se v zori z lahkim srcem in se zahvaliti
za nov dan ljubezni.
Umiriti se ob opoldanskem počitku in razmišljati o zanosu ljubezni.
Vračati se na večer s hvaležnostjo domov in zaspati s hvalnico na ustnicah za ljubljenega v srcu.
< Sporočilo je popravil tinaaja -- 21.3.2008 6:05:19 >
_____________________________
Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
)... še se spomnim, kako sem ob 3-eh zjutraj hodila po hiši in štela popadke, ki so bili že na 5 minut, ampak sem se tako prepričevala, da so le lažni... pa ko sem ob 6-ih zbudila mojega, da res morava iti v P je rekel, da takoj, drugače bo znoru, ker ga vsake 5 minut budim in mu prižigam luč (ja revček, bi mu takoj dala svoje popadke 
)... pa spomnim se kako je moj šel iz porodne ven na kosilo in ko je prišel nazaj mi je tko pravil kolk dobre mafine z velikimi koščki čokolade je jedel (jaz pa nisem nič jedla od prejšnjega dne zvečer in popadki so me boleli za znoret)... a najbolj in vedno mi bodo v spominu ostali prvi trenutki, ko sem najprej samo pobožala njegovo glavico, ki je prihajal ven, pa ko se je rodil, ko so ga položili k meni,...Ja, takrat se je življenje spremenilo, zasukalo za tisoč stopinj, a je bilo in je vredno! 
! 
jutri? a sploh nosi ? zmeri zamesam.. 
Pa v vrtcu je čisto vse, doma pa kakor mu paše 
). 
. 
. 
