brava
|
Meni je to z odpuščanjem nerazumljivo..na vsak način se je treba prisiliti in odpustiti, ker boš lahko kao bajagi samo tako živel srečno.
1. Komu vse odpustiti?
Samo staršem, partnerju, prijatelju, rojaku, ženski, vojnemu zločincu (Hitler)..?
Staršem je mus, družbeni mus, ker je cerkev tako tolmačila "ljubi svojega bližnjega". Najnovejše ugotovitve so, da če se človek sili z odpuščanjem, zboli. K čustvom se ne da nikogar prisili, sploh pa k ljubezni ne. Lahko se pod pritiskom družbe prisiliš, a plačaš.
2. Zakaj odpustiti?
Če razumeš, zakaj je nekdo nekaj naredil npr. v vinjenem stanju, a je potrebno potem še odpustiti? Kaj če ne čutiš ničesar do njega? Potem ni treba odpustiti. Do staršev, partnerja ipd ponavadi nekaj čutimo. Navezanost, navajeni smo bližine, verjamemo v to, da nas imajo radi, kljub temu da marsikaj kaže na to, da ne. Mislim, da je potrebno "odpuščati" le v primeru, ko misliš samo na maščevanje temu človeku, ko ti misel na njega krade čas in zdravje. Te vrste "odpuščanje" je zdravo. Po mojem niti ne gre za odpuščanje, bolj za razumevanje vzrokov.
3. Imamo interes, da bi odpustili, ker nas je mogoče strah, da nas imajo starši, partner ipd radi in jim delamo krivico in bodo nesrečni umrli?
Tu vidim podobnost z vero v boga. Nihče ne govori, da boga ziher ni, ker tega ne more vedeti. Enako je z ljubeznijo, kako naj vemo, da nas nekdo ljubi? Sploh, če nas vsake tolko malo pretepe, ostali čas pa je ok? Lahko je skoz ok, pa nas ne ljubi. Zlorabljeni otroci se moramo počasi učiti zaupati, a ziher nismo nikoli. Zato ne drži, da je od vsakega posameznika odvisno, če bo srečen ali ne. Eni imamo potencial za delno srečo, eni pa za popolno. Osebno se trudim, da bi bilo čimveč up dnevov, celo življenje bom drugačna, strahovi pred nasiljem se ne dajo odstraniti iz psihe, lahko se samo naučiš, da jih sprejmeš. Ne govorite, sploh ne tiste, ki ste imele srečno otroštvo, da se vse da. Zlorabljeni otroci imamo trajne poškodbe, nekatere se dajo sanirati, nekatere pa ne. Tisti, ki pravijo, da nimajo nobenih posledic, si lažejo, enako kot sem si jaz, dokler nisem padla na dno. Sedaj in celotno svoje življenje bom morala uporabljati pozitivne misli, gesla, "moliti", a nikoli ne bom mirna in srečna ves čas.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
Za lepe odnose, srečo, zadovoljstvo, ... se mora čisto, ampak čisto vsak potrudit. Nobenemu ne pade iz neba. Denar ni problem, ali ga podeduješ, zadaneš na loteriji ali pa si res priden, iznajdljiv, podjeten in ga zaslužiš (na pošten ali nepošten način, to je drugo vprašanje). 
?! 
! Najprej sicer malo potarnam, potem pa si rečem, dobro, da se je pokvaril zdaj, lahko bi se na cesti med vožnjo, ko bi vozila otroka in bi prišlo do nesreče, tako pa mi bodo zdaj avto zrihtali in bom varna na cesti 
, da spravim dol vsaj kakšen lušten žlauh 
, Decemberka, kolikor čutiš, ampak potem pa kramp v roke in koplji, do koder hočeš priti! In zraven trdno verjemi, da so v življenju zmeraj trenutki tako sreče, kot obupa in žalosti. In kaj je vmes? Vmes je sivina, rutina, vsakdan... To je resnično življenje, vse ostalo (kako boš pa to preživela) je pa v tvojih rokah 
