petrinja
|
dobro jutro punce moje. rogljiček- srčno upam, da bo vse v najlepšem redu. je pa razumljivo, da te je strah, saj se ti takoj začnejo pojavljati različni scenariji,največkrat prav črni, ampak, moraš biti optimistična, in prav, da si šla na pregled, in da nisi hotela kar vse ''pozabit''-kakor bo že minilo. je pa res pogumno, da si delila to izkušnjo z nami, kar pomeni, da res lahko tu poveš vse, saj smo s tabo v dobrem in slabem . indy-tudi nate velikokrat pomislim, kako se ti dogajajo sami pretresi, in neljube izkušnje. res je hudo, ko nekdo umre, še huje, če je to prijatelj, saj se ga spominjaš od prej, in smrt konča to in je vse dokončno. nikoli več mu ne moreš reči vsaj živjo, kako si; in potem se sprašuješ če si mu povedal vse kar si včasih hotel... in pa še otroci... ma to je pa res hudo,a ti povem da še tako grozno izkušnjo zaceli čas. in še najmanj hudo bo ravno otrokom, ker so še v tako nežnem obdobju, in zavedanje še ni tako močno- meni je oče umrl pri treh letih, zato ti lahko to povem iz prve roke. bodi močna indy, in izlivaj tu svojo bolečino, jezo, karkoli... me bomo tu lex-oprosti, če sem ti pokvarila presenečenje, ampak še nikoli se mi ravno zgodilo, da bi v reviji videla nekoga, ki ga poznam, no . in še enkrat čestitke za domišljijo . in pa bravo za tvojo pupo, in njene prve korake-ma moraš biti ponosna
_____________________________
ko me Matevžek pogleda v oči in se nasmeje, se moje srce stopi... 27.4.2007
|