JABOLKO3
|
Dober večer! Danes je pa pri meni podoben dan, kot je bil včeraj pri Lepi posadki - sem se lotila čiščenja koška za našega dojenčka in ugotovila, da so ga močno napadli lesni črvi. Groza! In to tisti košek, za katerega sem enkrat že ponosno pisala, koliko otrok je v njem že spalo in da gre iz roda v rod. No, nazadnje ga je pred 2 leti uporabljala moja sestra in je bil še povsem OK, potem smo ga pa zavili v polivinil in spravili pri tašči na podstrehi in pred kakšnimi 10 dnevi ga je mož pripeljal od tam. In danes se spravim, da bi ga z vodo in krtačo orng zdrgnila in da se še posuši, preden nataknem posteljnino, pa zagledam vse polno luknjic od lesnih črvov. Me je skoraj kap. Sem kar sedela zraven kot kup nesreče. Potem sem pa malo pobrskala po oglasih z rabljeno opremo (ker se mi za tretjega otroka res ne splača kupovat novega) in našla kup koškov in zibelk in to po kar ugodnih cenah. Tako da počakam, da mi pošljejo še slikice, pa jutri bom še potelefonirala v dve trgovini z rabljeno opremo, če imajo kaj, potem se bom pa odločila in nekaj kupila. Taka presenečenja mi pa res niso všeč. Sicer pa dobro, da sem to še pravočasno ugotovila. Na srečo je vsaj voziček še dober, sem danes oprala prevleko in torbo - se še suši, tako da ga bom jutri do konca skompletirala. Lepa posadka - upam, da boste cunjice še našli, saj kar v nič se pa par škatel tudi ne more razbliniti. Morda jih je pa svakinja komu posodila, potem pa pozabila na to. Si pa mislim, da si bila razočarana, ko se veseliš, da boš spet videl cunjice, ki so jih nosili tvoji, sedaj že 'tako veliki' otroci - potem jih pa ni. Glede vozička te pa povsem razumem, tudi jaz berem vse te debate o vozičkih in me tudi mika nov, a je naš odlično ohranjen, seveda je pa star 5 let in temu primerno 'zastarel'. Vendar se jaz glede tega ne sekiram kaj dosti, sprehajam se pa tako najraje po gozdovih in kolovozih, zajcem in ptičem, ki me vidijo, je pa tako vseeno, kakšen voziček imam. Če pa je tvoj že precej zdelan, si le za veselje privošči novega, boš že kje drugje prihranila denar oz. si ga že, ko si sama preoblekla sedežno, a ne? Pa še to - tudi mene trebuh tišči navzgor - ko sedem, mi tako pritisne gor, da včasih kar težko diham, enako, ko se sklonim, zgaga me pa tako kar naprej daje, ker sem imela refluks že pred nosečnostjo, sedaj je pa vse le še stopnjevano. Trebuščki - Big mamma, ne vem če je pri mojem kak vzrok za aplavz, ker sem kar precej okorna, pa kaj šele bo do konca. Je pa dobra stran velikega trebuha v tem, da ne vidim več na vago (ha ha) in da v stoječem položaju ne vidim svojih otečenih gležnjev - tako se za nekaj minut zgrozim le zvečer, ko jih dvignem na kavč, potem pa tako navadno zaspim. Se mi pa zdi, ko gledam mere od ostalih, pa če upoštevam še moja leta (sem gotovo najstarejša med aprilčicami), da sem še kar dobra, ker sem še povsem aktivna. Darja - ti ne verjamem preveč, kar pišeš. Kuhanje pa res ni neka znanost - no, vsaj moje ne. Sicer se pa ne sekiraj, ko bo treba začet uvajat gosto hrano, se boš hitro naučila. Glede gibanice pa ti lahko povem, da je to stvar, ki jo jaz naredim, ko se mi ne da kaj drugo - v aparat za peko kruha zmečem sestavine za testo in počakam, da opravi svoje, potem pa razvaljam v velikosti pekača, prenesem v pekač, zmešam kuhan mlečni gres, skuto, smetano, jajca in malo sladkorja in vsujem na testo, razmažem in dam pečt, pa je - mojega dela 10 - 15 minut. Pa lahko noč.
|