Gina
|
Ko sem se ločevala, me je moj tudi izsiljeval in sem pristala na precej nižjo preživnino, kot bi jo lahko dobila. Čeprav je moj ex precej zrel in na nivoju človek, se moram posledično vednarle pregovarjat za vsak dodaten evro. Samo dejstvo, da se da z njim zmenit, mi preprečuje da bi ga šla tožit. Če pa bi se danes ločevala, pa bi vztrajala na višji preživnini. V bistvu človek dologoročno škrtari na lastnih otrocih, da o sebi sploh ne govorimo, kako si trga od plače in si nič ne privošči, samo da nudi otrokom nekaj, njihov oče pa si privošči mnogo več, kot privošči svojim lastnim otrokom. Na tvojem mestu bi ta hip zbrala vso energijo, ker je res zelo pomembno, kako boš otrokom dolgoročno postlala, pa bi zbrala tudi vse znanje, kako doseči, da bi ga prepričala, da otroka s tem denarjem ne moreta normalno živeti. Aja, brez skrbi, da zato ne bo pustil službe, ker pustiti bi jo moral zdaj do konca življenja, sicer bi mu slej ko prej trgali za nazaj vse dolgove. In v končni fazi mu razloži, da že ta hip plačuje več za otroka, ko t namerava v prihodnje. Pa razloži mu, da ne bo imel več tako velikih stroškov, da bodo današnji stroški deljeno s 4 samo nanj prišli. Skratka, poskusi najprej tako, pa ne nehat in ne nehat. Če pa ne bo šlo, pa pristani na notarski zapis, ko pa pride do tožbe, kar bo itak v vsakem primeru prišlo, če se ločuješ oz. bo prišlo tudi če gre tudi samo za skrbništvo in preživnino, pa bodo tam itak zahtevali podatke o stroških, ki jih otroci ustvarijo, pa sodišče tam ne upošteva več notarskega zapisa, če si dovolj prepričljiva. Jaz bi tako naredila. Če bi bil on nesramen do svojih otrok, ga ne bi branila več.
|