Encijan
|
Pa se še midve s Špelo pofočkava, da naju naslednjič ne zbrišete s seznama. Hvala, da ste se naju spomnile, čeprav se uspem glih enkrat na mesec oglasit... Mi je kar malo hudo, ko berem, kako marčevski vrtičkarji zbolevajo, no slikce pa zelo rade gledava, tudi Špela vas že malo pozna, čeprav se v živo še z nobenim marčkom ni srečala. No, ja enkrat, ko so bili še v trebuščkih... Špela je vsak dan bolj živahna in tako kot najbrž vsi kar naprej nekaj novega iznajde, zdaj ji je največje veselje odpiranje vode v bideju in čofanje po njej, pa kuhanje oz. mešanje po posodi, pa kar štedilnik bi ona uporabljala (zadnjič mi je začela gumb za plin vrtet, me je ornk prestrašila). Kar lepo se že prestopa ob opori, iznašla je že nekaj premikajočih se opor, da lahko hodi naprej (škatla, pručka, stol), na postelji se že spusti in stoji nekaj sekund, na tleh pa je to šele danes prvič sploh poskusila. Tudi govori že kar nekaj, večinoma v svojem jeziku, pa vse je ga ga, ali pa ka ka, no včasih se tudi na mamo in ata spomni. Je imela kak teden prav obdobje ga-ga, še jokala je gagaje. Drugače pa je skoraj vse ka (lučka, smreka, ko se pokaka, ji je parkrat uspelo povedati ka ka), pa avto brrrrrr... Knjigice še vedno rada lista (in trga - ker ona ima raje tiste klasične, ki jih beremo zvečer za lahko noč in nso kartonke), zadnjič me je presenetila, ko je naenkrat šibnila od knjigice z živalmi, ko jo je listala v sobi v kuhinjo, kjer imamo s stropa obešenega malega levčka). In grem gledat v knjigo, tam je bil tudi lev. Ma, prav ponosna sem bila, da mam tok brihtno punco. Pa dojenčka, laboda, lunco, sonce, zvezdico in iz dneva v dan več stvari zna pokazati. Saj vem, da ni to nič takega, ampak jaz se kot najbrž vsaka mama teh drobnarij tako zelo veselim. Največji napredek (bolj zame kot za Špelo) pa je to, da smo ob nedeljah začeli pohajati po okoliških hribčkih (okoli 1 uro v eni smer). Špela je v ruzaku kar rada, samo doslej jo je vedno nosil ati, mami se še ni opogumila, pa bi jo tudi rada, da bom lahko šla npr. v knjižnjico, ker nimajo dvigala in zato z vozičkom ne gre. No, včeraj smo osvojili Boč in si šli pogledat velikonočnico, ki prav v tem času cveti. Dan je bil prekrasen, malo je pihalo, samo smo Š. malo bolj oblekli, pa je šlo. Tako ali tako nama je celo pot z vrha do koče in rastišča velikonočnice prespala. Zvečer sem bila tako vesela, da smo začeli s temi pohodi, saj sem bila polna energije (popoldne smo šli še na en dolg sprehod po mestu), tako da smo se res naužili sonca in svežega zraka. Ko smo šli v mraku proti domu, se mi je zdelo, kot da se spomladi sprehajam ob morju, tako toplo in prijetno je bilo. Da ne bo spet predolg roman ratal, naj povem samo še glede BR in alergij. Pred 14 dnevi smo šli na 1. del testiranja in je BR potrdila alergijo na mleko in tudi na piro in proso, za katere sem tudi sumila, ker je po 2-krat dobila pikice po tovrstnik kašicah, potem pa sem ji to prenehala dajati. Druga žita in meso so OK, danes gremo pa na 2. del (sadje, zelenjava, oreščki ipd.) Aja, še to, imamo 6 zobkov, pričakujemo 7. Končno tudi pri nas ukinjamo pasiranje, tudi riž je že jedla nepasiran, ampak fora, samo čist ohlajenega na sobno temperaturo, če je topel kot sicer običajno okoli 37°C ga ne mara. Malo se poskuša že sama hraniti (prevsem s koščki), ampak zaenkrat samo začne, potem pa ji zmanjka volje, danes me je sicer presenetila, ko je šla sama iskat rižev vafelj (v omaro!) in ga skoraj celega lepo pojedla. Kaj češ, očitno mama ne ve, da je punca lačna med obroki. Drugače pa imam namen ta teden končno izbrati/iznajti recept za tortico, saj se prva svečka bliža. Upam, da mi rata. Sem pa prejšnji teden sprobala tale recept in so mi piškotki super, samo za Špelo jih bo bolj mao ostalo, ker mami že dobre 3 mesece ni nibenih jedla in so ji tile tako sedli. Vsem marčkom želim lepo praznovanje in da bi bili še naprej tako navihani in čim bolj zdravi, pa očkom in mamicam v veselje in ponos. Encijan
|