lillchy123
|
Sem se uštulila k svakinji na net, tko da moram bit hitra. že 5.2.sem imela popadke, ki pa so se čisto umirili. Potem pa mi je ob pol dveh ponoči odtekla voda (sam ene tri žlice) , in ko sem študirala, a naj grem nazaj spat al ne, so pritekle še tri žlice.. Pa smo šli... V P mi povejo, da sem 2cm odprta in da bo trajalo, zato je šel dragi nazaj spat. Ko sem se klistirala, se m začutila prve blage popadke, a glej ga šmeta, ko sem prišla okrog 4.30 v porodno, sem bila odprta že 4 cm. Ob 6h je prišel moj dragi, ko so tudi popaki postale gostejši in močnejši. Kot hudi krči med menstruacijo. Je prav pasalo, ko mi je masiral križ.Čas je pa kar letel... Potem sem dobila eno inekcijo in masko za dihanje, ker me je res že kar pošteno tiščalo. In potem se prižgejo luči, babica si nadane masko in pravi:; še enkrat pritisnemo, in glavica bo zunaj!; In res je bila.. In mi pove, da je zunaj, da ga lahko pobožam. Nič ni bolelo, med nogami sem videla malo bučko mojega fantka, ga božala po laskih.. In pride nov popadek in na trebuščka so mi ob 7.51 položili mojega fantka. Najlepši trnutek mojega življenja. Zato drage moje, ne bojte se, poslušajte babico in pijte malinov čaj!!!! Babica kar ni mogla verjet, kako hitro se odpiram in da nisem rabila nobenih umetnih popadkov. In nisem nič šivana. Skratka, z malim uživava, se crkljava, in včasih, ko pogrešam tisto brcanje v trebuhu, ga samo vzamem v naročje in ne morem verjeti, da je res tu, da je moj sin. Uživajte zadnje dneve s trebuščkom, najejte se vsega kar imate rade, slikajte ga, ker bo kmalu vse drugače. Vsem, ki pa se že cartate pa želim čim manj joka, čim več spanja in lepih trenutkov z našimi dojenčki.
|