Lanchy
|
Evo punce, da se vam na hitro javim...nazaj se nisem uspela nic prebrati, samo seznamcek novorojenckov bom pa le nasla, da vidim koliko jih je ze odromalo v Rim ...
Obljibila sem vam porodno zgodbo, pa vam jo z malo zamude posiljam...v albumu sta pa tudi dve novi fotkici nase Zoje.
V sredo 23.1. sem imela pregled pri svoji giniekologinji...vse je bilo kot ponavadi, CTG OK, voda tudi, pritisk pa spet nekoliko povisan. Mojo G. je vse skupaj zaradi nenormalnega zatekanja zelo zaskrbelo in mi je dala napotnico za pregled v P, kar takoj naslednji dan. No, jaz se veselo odpravim tja v pricakovanju, da bo to samo en preventivni pregled in svojim prijateljicam obljubim se kavico popoldne. Z menoj je sla mami, ker je moj mozek pridno delal in si tudi v sanjah ni mislil, da bo se isti dan postal ocka. No pa me v P dajo na CTG, ki je pokazal nekaj blagih popadkov in ko me je G se vaginalno pregledal, je rekla da se direkt za v porodno, ker naj bi bila ze 5 cm odprta. Jaz sem skoraj iz stola dol padla, ko je to rekla...Glede na to, kako mocno sem si zelela spoznati svojo princesko, sem se tisti trenutek, ko smo rekli, da grem direkt v porodno, zelo ustrasila, srce mi je razbijalo, nisem vedela kaj naj naredim. V cakalnici me je cakala mami in z velikim presenecenejm je vzela vsa moja oblacila, jaz pa ze v sexy porodnisnicnih oblacilih na poti v klistirnico in na britje. Me je bilo sprva kar malo groza, ampak sem imela tok fajn sestro zraven, da je bilo vzdusje prav sprosceno. Potem sem poklicala mozeka, naj pocasi pride v LJ in ze sem bila v porodni sobi. Tam so mi ob 2h predrli mehur, pocakali smo se eno uro, ce bi se moji popadki ojacila, vendar se na zalost niso, tako so mi ob treh nasponali umetne, ki bolijo za popi , in cez tri ure je na svet prijokala najina mala Zoja, tezka 3750 in velika 53cm. Na zalost sem bila cela raztgana in so me dali v splosno anesezijo (za eno uro), naredili cez 20 sivov, v noynici, presredku in se malo okrog, potem pa sem do 23 bila se v porodni, saj sem izgubila 1,5l krvi in je bilo vse skupaj zelo naporno. Samo ko sem pogledalanajino pikico, je bila bolecina takoj bolj znosna.
V nedeljo 27.1. so naju odputili domov in veseli smo bili vsi. Nic hudega slutec, v sredo ugotavljam, da je moja mala vedno bolj rumena in poklicala sem dr. Cerarjevo, ki je rekla, naj kar prideva se pokazat, da bomu testirali raven bilirubina, amapak da po vsej verjetnosti ni nic hudega...NO pa ni bilo tako, bilir. je bil 450 (500 pa je ze meja za transfuzijo krvi)...obdrzali so naju v P, mala je bila 2 dni na intenzivni, jaz pa sem jo na 3 ure hodila dojit, potem pa sva bili se dva dni na oddelku, tako da sva od sobote spet veselo doma in upava, da nama nikoli vec ne bo treba v bolnico, razen na kak pregled.
Moram pohvalit vso porodono osebje, se posebej babico Vilmo, ki je tako profesionalno vodila moj porod in je tako srcen clovek, da ji bom hvalezna do konca svojih dni...brez njejne pomoci, bi porod bil veiko tezji in ce se mina kancu ne bi obesila na trebuh, ne vem kako bi spravila malo na svet, ker sem bila ze cisto hin... Na zalost se vega poroda ne spomnim, ker sem bila cisto zadeta od bolecin, vem samo to, da kdorkoli je prisel v porodno je bil izjemno prijazen in ustrezljiv. Tukaj naj pohvalim se svojegamoza, ki je bil velika pomoc in je pridno masiral moj kriz, se bolj pa se je izkazal, ko va prisli domov in sem bila jaz zelo boga zaradi mojih sivov.
Vsem ostalim, ki pa se nestrpno cakate na svoj dan D, pa zelim, da zadnnje dni s trebusckom cim lepse prezivite.
LP vsem
|
Natisni
in da ni tako velik (v primeru da bo še kakšen teden ždel na toplem 
se je odloču, da bo kerlc - se drži not, pa konc! 
in ČAKAM... No, zdej bom probala misli malo odgnat, pa res čakat na 15.2. 
,ki še čakate na happy day želim,da bi se zgodil čim prej.Zdej morm pa it,ker me že Janez kliče (beri:mami dej joško!)
