taška30
|
He, he, Lilka, spominjaš me name, ko sem bila na porodniški z Manco. Tudi meni je ene parkrat počil film in se mi je zdelo, da se mi bo kar zmešalo. Sicer nisem bila tolk jezna, bolj mi je udarjalo proti depresiji. Ene parkrat se spomnim, da sem samo čakala mojga, da pride iz službe in sva kar v predsobi naredila letečo menjavo, ker če bi še 1 minuto poslušala tisto cmerjenje, bi se mi utrgalo in sem se vsedla v avto in šla delat kroge po obvoznici. Ali pa v kak nakupovalni center med ljudi, da sem dobila občutek, da sem še s tega planeta, da sem še človek, ena izmed njih normalnih, in ne le en stroj za pedenanje in nošenje dojenčka. Veš kaj, ene so pač ustvarjene za materinstvo na prvi pogled, druge pa rabimo malo časa,, da sprejmemo to novo vlogo. In zato nismo ne slabe, ne čudne, ne grde mame. Kaj naj ti rečem: čimvečkrat si utrgaj urico, dve zase, to dela čudeže. in kot sem že večkrat rekla, ves čas imej v glavi, da bo šlo samo na bolje, vsak teden, vsak mesec bo bolje. Saj pridej tudi kasneje obdobja, ko ti otrok tolk potegne živec, da bi se razpočil (obdobja trme), ampak takrat daš pač na ignore, greš v drugo sobo in se nadihaš. zdej teh malih dojenčkov pa ne moreš dat kar na ignore. Slabokrvnost: zanimivo, nam niso še nič gledali kri, pa mislim, da tudi pri 9.mesecih ne bodo (vsaj pri Manci niso). Samo naš P je itak malo poseben (ampak meni je fajn), njemu so hecni vsi ti testi s prijemanjem rozin, vtikanjem kock v luknje itd...on pravi, da je sposoben pediater zmožen v 30 sekundah ocenit ali se otrok normalno razvija ali ne in da so ti testi brezvezni. Tudi za kri pravi, da če je otrok zdrav in se lepo razvija, ne rabiš nekih preiskav. Ja, tud prav. Evo, obljubljali so sonce, pri nas pa megla.
|