|
RE: no aprilke 2005, kako? 18.1.2008 22:59:31
|
|
|
|
julam
|
Glej, glej, smo spet zaživeli! Lepo lepo Vidim, da je povsod kar pestro, pri nas nobena izjema. Taška, vaše Mance po boleznih sicer ne dohajamo, ampak smo pa non stop na bolniški - en, drugi ali kar oba. Ja, naša fantka si že od novembra podajata najrazličnejše virozice, v bolj ali manj hudi obliki. Decembra nam je celo ratalo biti 3 tedne zdravi, zdaj pa jovo na novo - od pred božiča dalje. Ampak jutri vseeno odrinemo na smučanje, v upanju, da svež gorski zrak prežene tele viruske. Smo med novoletnimi prazniki preizkusili nove smučke, ki jih je prinesel božiček in fant se je kar spustil . Ful lepo ravnotežje lovi, sem bila resnično presenečena. Naša fanta sta že prava fanta, saj ima mali že 16m. In je vedno bolj naporno, po drugi strani pa vedno bolj fino. V laseh sta si ves čas, predvsem tavelik se znaša nad malim revčkom. Ta se ga že na daleč boji in za vsako figo leti meni za kiklo se držat. Priznam, da je kar precej zoprno . Pa seveda se je treba tepsti za eno igračo (veliki brat malemu, seveda, obratno redko). Zdaj sem končno pogruntala magični stavek, ki v določenih situacijah (če je pač primerno) res pali: "oba ali noben". Ampak zadnjih par mesecev je velik napredek, da ju lahko pustim sama za nekaj časa (beri minutk), kar je bilo prej nemogoče. Pa se tudi zaigrata, največkrat vsak po svoje, ampak važna je bližina, da imata en drugega in nista sama. Včeraj mi je celo uspelo pol kosila skuhat, ona2 pa sta se igrala. Res uspeh ! Vsem ostalim dvojnim mamicam (ali tistim, ki še boste) želim, da preskočite to fazico. Sicer se pa imata rada, tavelik bi malega ves čas božal in objemal, ampak kaj, ko se ta nežnost v 1000inki sekunde spremeni v "navali narod". Je pa naš veliki fante izredno nežen, pozoren in pokroviteljski do dojenčkov. Tako navdušenje se ga je lotilo, odkar je pestval 4-tedenskega fantka od prijateljice, da sem šla gladko kupit enega dojenčka (pardon, dva!). Glede mer tavelikega nimam pojma, je nekje v povprečju, bi rekla. Je pa tudi on velika raglja in zelo rad poje. Ves čas si mrmra kakšno melodijo, takoj prepozna različne pesmice, če zasliši del melodije. Nasploh se mi zdi, da je kar glasbeni tip. No, da še mal pojamram. Postal je bolestno navezan name. Kar postaja zelo zelo moteče in nadležno. Za ritjo mi je skoraj ves čas, vse moram jaz, ves čas bi se stiskal, ves čas mu moram potrjevat ljubezen (kar mu je itak, da ne bo pomote). In posledično se me loti še mali, ki ne sme v ničemer zaostajat. In potem sem kot koklja. Edino, ko mene ni zraven, je pa tisti pravi Julijan, ki ga vsi poznajo. Zjutraj se zbuja ob zanj nenormalnih urah (ob 6h) in potem sedi pred najino posteljo (je malo dvignjena) kot en kužek. Ah, upam, da mine čim prej! Sej je revežom res hudo, ko takole naenkrat dobijo konkurenco. Če pomislim, je mali zdaj že toliko star, kot je bil tavelik, ko je dobil bratca. Zdaj si sploh ne predstavljam. Čeprav za1x še nismo zaključili projekta baby, ampak najprej je treba podiplomca dokončat. Potem pa upam, da me ne bo minilo, da se ne razkomotim preveč. Taška, vsi tvoji ČE-ji veljajo tudi pri nas (ok, ena babi je 2km stran, ampak polno zaposlena z odgovorno in naporno službo in mi nuca skoraj manj kot druga, ki je kar precej stran). Ampak mene so tile ščeneti čisto zasvojili in si sploh ne predstavljam, da ne bi nobenega več imel, nikoli več s trebuhom hodila... .Verjetno bi že imeli še enega na poti, če ne bi bilo faksa. Ampak, kot pravim, vse se lahko obrne. O EMŠO pa ne bi, sva obe pri taglih No, bo dovolj. Lepo se imejte!
|
|
|