špelin@
|
Dobro jutro aria81 za pregled Estrella*, vseeno bolje, da ti malčka G pregleda na dobrem UZ aparatu, čeprav moraš še malo počakati Danes torej stiskamo pesti za Katino, zalozoyo in Kastanjeto Katina, čudovito slikarije Bolje, da ne pokažem teh delfinov, kitov, ribic,... mojima deklinama Drugače re pa popolnoma razumem glede skrbi in neprijetnih občutkov - sama sem za smrt mojega sinka izvedela ravno na morfologiji in me kar strese. Nekako mi ta pregled več ne diši... Sem že v tretji nosečnosti prav želela, da čimprej mine tisti dan. kodrana, meni tale tvoja svakinja enostavno ne gre iz misli - najhuje je, da se je za splav odločila zaradi tipa, v katerega je slepo zatreskana, ne zaradi sebe same In to je najbrž tudi razlog za njeno hudo duševno stisko, ki prav veje iz tvojega pisanja. Žal mi je, da se nisem prej spomnila in ti predlagala, naj gre ženska pred odločitvijo za/proti splavu na pogovor k terapevtu Ampak vse je moralo biti zelo na hitro. Hudo mi je, ker se zavedam, da se bo punca zlomila, ko boš ti rodila svojega - če ne bo prej dobila konkretne strokovne pomoči in se dokončno odlepila od tistega tipa. Ne samo fizično, tu gre predvsem za psihično odvisnost. Pa žal mi je tudi, ker je zdaj ta njena kolobocija vrgla senco na tvojo nosečnost - res upam, da boste našli ustrezno pomoč za dekle V bistvu sem ti najprej hotela pisati na ZS, ampak sem se odločila, da nimam česa skrivati. Sicer sem pozabila, koliko je tvoja svakinja stara (vem, da si napisala), ampak sama sem bila pri 19. takole noro zatrapana v posesivnega, sebičnega, nadvladajočega, izkoriščevalskega tipa. Na srečo v moji situaciji ni bila vpletena kakšna nosečnost, se pa zavedam, da bi bila v danem času pripravljena tudi skočiti v Savo, če bi mi on tako naročil. Zato tvojo svakinjo v njeni odločitvi razumem - še bolj pa razumem in čutim njeno stisko. Sama sem bila tako na koncu, da sem se obrnila na lokalno prihiatrično ordinacijo v ZD, kjer so mi dali datum čez 1 mesec. Halo?! Meni se je mešalo, čakalna doba na napotnico pa taka Na srečo sem se odločila, da med tem časom obiščem samoplačniškega terapevta - šla sem k žal že pokojnemu dr. Košičku, ki mi je dal dobro popotnico za naprej S pomočjo terapije pri njem sem zdržala tisti mesec, potem pa me je psihiater poslal k psihologinji. K njej sem hodila celo leto, ni me sram priznati. Ampak se mi je obrestovalo v pozitivno smer - če tega takrat ne bi storila, bogve, kje bi bila zdaj in v kakšenm stanju. Tiste "babe hudičeve" sploh ne grem komentirat, ker se mi zdi dovolj nizko, da nekdo kilavo "stisne" kljukico pod "anonimen" in lahko igra svetnika. Je pa ta oseba očitno že prej brala tvoje pisanje, da je vedela, da gre za nameren splav, ne za SS. Sem naložila, kajne? Držim pesti, da bo punca zbrala dovolj moči, da se bo borila zase - vašo oporo ima, to je ogromno vredno. Grem zdaj pogret mleko za kakav in se beremo naprej
|