nicolina
|
Ojla, da se vam malo na hitrco javim. Tin lepo spančka, ampak se kar pogosto doji, bi rekla se bolj crklja, je pa priden. 
Dajica, Mammthea, vanja... dejmo punce, me vse dihamo z vami.
Da vam opišem na kratko svojo porodno zgodbo.
Kot že veste, sem imela iz ponedeljka na torek ponoči rahle popadke, ki so se proti jutru umirili, ampak sem jih še vseeno čutila. V torek, me je potem  peljal v P se pokazat. CTG ni zaznal nič, odprta 2 cm. Zdravnica se je odločila, da me bodo sprejeli na oddelek. Prišla gor ravno na kosilo, cel popoldan preležala, nič drastičnega se ni dogajalo.
Okloi 6 zvečer so se začele bolečine v predelu križa in to tako močne ko sam  , vendar na 10 min. Ob 20 me da sestra na CTg, na zaznava popadkov. Pa ji rečem, ja kaj me pa tako boli? Mi reče, ja pripravlja se. Vedla sem, da spet ne bom nič spala tako kot prejšnjo noč. Utrujena sem bila na smrt, bolečine vedno huje.
Sem se potem sprehajala gor in dol po hodniku, šla gledat mal TV, ker nisem vedla, kaj bi sama s sabo.
Ob 23 zvečer me je že tako bolelo, da se mi je na trenutke že mešalo. Pokličem sestro in ji rečem, naj nekaj ukrepa. Je poklicala zdravnika, me je pregledal, je rekel, ja zdej ste že 3 cm odprta, gremo kar v porodno.
Kar kamen se mi je odvalil od srca, samo da se je začelo nekaj dogajat. Tisti trenutek mi ni blo več mar za bolečine, samo da bom imela čimprej svojega sončka v rokah.
Sem poklicala dragega, da lahko počasi pride. Sestra me je pripeljala v porodno, tam mi je babca dala klistir. Ob 1 zjutraj sem šla v porodno, rečem še prej babci za epiduralno,in mi reče, bomo pogledle, kolk ste odprta. Me pregleda in pravi 6 cm, brezveze vam je epiduralna, vam obljubim, da boste v dobri uri rodila. Jaz sem jo kar debelo pogledala. Me ja ta čas skos masirala po roki, mi je dala še eno inekcijo proti bolečinam, ampak sem bila bolj omamljena od nje, kot da bi primla. Vsak popadek je bolel res kot sam . Potem je prišel še moj njadražji in potem je šlo res hitro. Sta bili dve babci, res vsaka jim čast, babca Metka in Verida. Sta me tako spodbujali in se potrudili, da sem res hitro rodila.
Še moj dragi no mogel verjeti, da bo šlo tako hitro.
Par popadkov sem še predihala na boku, pol sem se obrnila na hrbet, parkrat pritisnila in ob 2. 51 je prijokal Tin. V trenutku so bile bolečine pozabljene. Dobila sem par šivov in to je bilo to. Moja izkušnja s porodom je zelo pozitivna, nisem se dosti namatrala, je bilo na trenutke hudo, ampak tako kot vsaka mamica reče, te bolečine pozabiš v trenutku, ko ti položijo otroka na trebuh.
Zdej pa šibam, Tin joka...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pravi "umetniki" - jutri je obletnica rojstva Franceta Prešerna ........... 
nisi sama mislimo nate in skozi hodim gledat kaj je novega
