Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
|
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
Uporabnik  | |
|
 |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:18:46
|
|
|
|
Anonimen
|
Težka situacija. Ko bi človek vedel, ne bi bil revež. V prenesenem pomenu seveda.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:20:06
|
|
|
|
muki1
|
V težki situaciji si, vendar nikakor brezizhodni.
Ravno včeraj sem brala post o nosečki, ki je dobila službo v 18 tednu nosečnosti. Saj pa, če greš noseča delat na delovno mesto, do katerega si se prebila skozi več razgovorov in so te izbrali moraš imeti neke kvakitete, ki jih rabijo, boš pač šla vmes na porodniško. Še vedno lahko po 105 dneh greš nazaj v službo in nastopi mož porodniški dopust.
Koliko časa pa traja poizkusno obdobje?
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:21:27
|
|
|
|
Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: muki1
V težki situaciji si, vendar nikakor brezizhodni.
Ravno včeraj sem brala post o nosečki, ki je dobila službo v 18 tednu nosečnosti. Saj pa, če greš noseča delat na delovno mesto, do katerega si se prebila skozi več razgovorov in so te izbrali moraš imeti neke kvakitete, ki jih rabijo, boš pač šla vmes na porodniško. Še vedno lahko po 105 dneh greš nazaj v službo in nastopi mož porodniški dopust.
Koliko časa pa traja poizkusno obdobje?
Se strinjam.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:21:40
|
|
|
|
Anonimen
|
Težko je tole svetovat!!
Najprej premisli ali si otroka želita ali ne,in se vprašaj za posledice,ki jih boš nosila samo ti če se odločiš za splav, upam da me razumeš kaj hočem povedat.
Jaz bi se na tvojem mestu resno dol vsedla in odkrito pogovorila z partnerjem,..Premisli kaj je zate najbolje,verjamem pa da je tole res težka odločitev,kakorkoli se boš odločila ti želim da se odločiš prav,da ti kasneje ne bo žal.
Držim pesti zate,...
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:22:19
|
|
|
|
muki1
|
Razmisli o tem, da morda tudi ta služba ne bo stalna, morda traja le leto, dve.... pa boš spet iskala drugo. Ta otročiček, ki se je zdaj naredil, pa je samo eden in zdaj in nikoli več ga ne bo nazaj .
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:25:22
|
|
|
|
solatja
|
se podpišem pod oba posta od muki1!!!
_____________________________
na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:25:29
|
|
|
|
mojamura
|
razmisli, če je mož sposoben vzdrževat pet člansko družino, v primeru, da obdržiš otroka in mogoče (bog ne daj) zaradi tega zgubiš obljubljeno službo.
pomisli, če si se zaradi službe pripravljena odreči otroku - iti na splav?
_____________________________
Assumption is mother of all fuc*k*ups.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:26:02
|
|
|
|
daddy
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Imam že dva otroka in zanosila sem poleg konc. tablet .
Uf, tale otrok ti je pa usojen  .....
No, kaj reči .... sej ni "primernih" ali pa "neprimernih" rešitev. Otroka si najbrž želiš, če si dobila službo skozi več razgovorov, pa tudi imaš neke kvalitete, kot je ena že napisala. Ne vem, jaz bi v takem primeru "tvegal" ( obdržal otroka, skušal bi pa obdržat tudi službo ).
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:28:29
|
|
|
|
cmokec
|
Zastavi si vprašanje, koliko je otroček zaželjen. Že sedaj se tvoje misli bolj sučejo okoli službe, kaj pa otrok. Je zaželjen? Si želita še enega otroka?
Kaj ti bolj pomeni. Jaz nebi gledala le na ta trenutek, ampak na daljše obdobje. Ker v službi ti bo že prvi mesec lahko najedala sodelavka. Denar ni vse, tudi pogoji dela so pomembni, ljudje, kolektiv. Jih poznaš toliko, da izbiraš med njimi in otrokom?
Moja prva nosečnost je bila znana, ko sem 1 teden prej dala odpoved. Imela sem drugega delodajalca in sem mu povedala za nosečnost, pa me je vseeno zaposlil.
_____________________________
Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:34:21
|
|
|
|
aluš
|
Ne vem ti svetovati, tudi sama ne vem kaj bi naredila. Čeprav jaz dejansko tudi nimam želje po še enem otorčku (imam dva). Ti si sicer napisala , da bi bila nosečnost pred dvema mesecema OK (pa ne vem, ali si otročka res želiš, ali bi v istvu z odhodom na PD rešila probleme v službi, ki jo zapuščaš - poznam iz moje prejšnje službe tudi tak primer). Torej, če si otroka res želiš, najbrž bo zelo težko potem po splavu.
Me pa nekaj drugega zanima, če lahko poveš. Tudi sama jamljem Kt in sem šla zdaj zaradi težav iz Diane35 na Logest (ki so baje najšibkejše). Pa me je kar nekaj začelo skrbet kaj če kljub KT zanosim. Ali lahko napišeš katere KT si jemala in zakaj si zanosila (kljub rednemu jemenju ali si kakšno pozabila oz kaj drugega). Lahko tudi na ZS.
Hvala, pa želim ti da se res odločiš, ne vem kako naj rečem, pravilno??? Ker problem je ko ne veš kaj je pravilno.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 9:46:29
|
|
|
|
muki1
|
Zdaj sem se spomnila še primera od kolegice. Je menjala službo in med prehodom od enega do drugega delodajalca nenačrtno zanosila drugič. Takoj je povedala novemu delodajalcu kako je na stvari in so jo vseeno zaposlili.
Potem je imela pri porodu neke komplikacije. Je imela z otrokom težave, pa na operacijo je morala punčka in ko smo se menile o podaljšanju porodniške, je rekla, da je prepričana, da bi dobila podaljšano, ampak je bila fer do delodajalca in ni oddala vloge za podaljšanje, pač pa je šla delat po enem letu.
Mislim, da moraš pač, če se odločiš obdržati otroka, biti poštena do delodajalca in igrati z odprtimi kartami, pa daš v tem času, ko boš na novem delovnem mestu vse od sebe, da te bo služba čakala, ko prideš iz porodniške.
Mislim, da tvoj strah izvira predvsem iz tega, da si se morala tako boriti za to službo. Ampak če ne bodo imeli posluha zate, ko boš pošteno vse povedala, potem to ni sanjska služba.
Pa srečno.
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 10:43:12
|
|
|
|
soja
|
Včasih se dogajajo nemogoče stvari. Odkrito jim povej v službi. Seveda, če si želita otroka. Na koncu bos lahko presenecena.
En primer: Mojemu partnerju se je obetala nova služba, katero si je zelo želel. Problem je bil ker sva čez dva meseca šla na pet mesečno potovanje. In kaj se je zgodilo. Naslednji mesec začel z novo službo, šla na potovanje in nadaljeval z delom.
Zelim vam veliko srece
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 10:48:44
|
|
|
|
lelaval
|
se podpišem pod oba posta od muki1!!!
Isto. Nimam kaj dodat. Vsekakor pa nisi pred lahko odločitvijo (sem bila sama na podobni kot ti 3 leta nazaj s to razliko, da sem v novi službi delala komaj 1/2 leta. Vem, da sem se prav odločila tko, kot sem se)
_____________________________
V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 10:52:22
|
|
|
|
A & T
|
Jaz pa bi pomislila tudi na to, da obstaja možnost (tega ne želim nikomur), da se otrok ne rodi zdrav. Po moje je zdravje najvažnejše, pred vsemi službami, pa tudi dva zdrava otroka že imaš. Če bi zanosila jaz, bi se prav tako težko odločila.
Vso srečo pri odločitvi.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 11:24:19
|
|
|
|
Naja31
|
Po moje je tvoja odločitev odvisna od tega kako zelo si tega otroka želita. Če si ga full, potem bo tudi služba počakala, ali boš pa po porodniški iskala drugo. Vsekakor če se odločita zanj, to takoj povej v novi službi. Mogoče ti bodo oni "olajšali" zadevo in te sploh ne bodo vzeli v službo. A pogodbo imaš že podpisano?
Mene ne bi nobena služba, ne nova ne stara, zaustavila, če bi se nosečnost "zgodila" in če bi ga oba želela. Pod pogojem seveda, da mož dovolj zasluži, da lahko družina normalno preživi.
Srečno!!!!
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 11:42:39
|
|
|
|
Nika v službi
|
Po moje pa je odločitev zgolj v tem - ali splav generalno sploh pride v poštev ali ne. Zame ne pride - v nobenem primeru in zato tudi ni dileme.
Kaj več pa težko pomagam.
Kakor koli se boš že odločila - dobro premisli, pogovori se s partnerjem. Da si ne boš kadar koli česar koli očitala. Srečno.
Zame je kolegičin primer, ki vsako leto praznuje rojstni dan otročička, ki ga je splavila (in to že 19 let zapored!), dovolj zgovoren.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 11:43:05
|
|
|
|
Anonimen
|
Pred 3 leti se mi je zgodilo enako kot tebi. Zanosila sem s kontracepcijo, imela doma že 2 otroka, dalala faks in zraven študentsko delo. Družinski prejemki so bili nizki, stanovanje premajhno za 2, kaj šele za 3 otroke. Mož je kot edino opcijo videl splav, moj razum tudi, le srce ne. To je bila najtežja odločitev v mojem življenju. Ne mine dan, ko se ne bi spomnila na to. Vsak dan posebaj obžalujem odločitev, a poti nazaj ni. Vzemita si čas in pretehtajta vse možnosti, da ne bosta kdaj v življenju odločitve obžalovala. Kakor koli se bosta odločila, bo ta odločitev za vaju prava, pomembno je le, da bosta lahko živela z njo, brez obžalovanja in očitanja. Srečno.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 11:55:33
|
|
|
|
Anonimen
|
Po moje pa je odločitev zgolj v tem - ali splav generalno sploh pride v poštev ali ne. Zame ne pride - v nobenem primeru in zato tudi ni dileme. IZVIRNO SPOROČILO: Nika v službi
Zame je kolegičin primer, ki vsako leto praznuje rojstni dan otročička, ki ga je splavila (in to že 19 let zapored!), dovolj zgovoren.
se podpišem!
Obdrži  da ti ne bo potem žal.
Mislim pa kaj je s tem svetom danes ,
kdo smo, da lahko odločamo kdo bo živel in kdo ne?
Kaj nam daje to pravico?
Kaj smo mi toliko boljši, da bi lahko živeli, nekdo ki bi pa rad pa morda ne bo mogel, ker se nam pač tako zdi boljše... mislim meni je to o splavu katastofa in mi že razmišljanje o tem sili na bruhanje.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 12:26:28
|
|
|
|
Nika v službi
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Po moje pa je odločitev zgolj v tem - ali splav generalno sploh pride v poštev ali ne. Zame ne pride - v nobenem primeru in zato tudi ni dileme. IZVIRNO SPOROČILO: Nika v službi
Zame je kolegičin primer, ki vsako leto praznuje rojstni dan otročička, ki ga je splavila (in to že 19 let zapored!), dovolj zgovoren.
se podpišem!
Obdrži da ti ne bo potem žal.
Mislim pa kaj je s tem svetom danes ,
kdo smo, da lahko odločamo kdo bo živel in kdo ne?
Kaj nam daje to pravico?
Kaj smo mi toliko boljši, da bi lahko živeli, nekdo ki bi pa rad pa morda ne bo mogel, ker se nam pač tako zdi boljše... mislim meni je to o splavu katastofa in mi že razmišljanje o tem sili na bruhanje.
Bi samo rekla, da bi vse skupaj še boljše izgledalo, če ne bi bil-a anonimen - anonimna....
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 12:37:55
|
|
|
|
Anonimen
|
Glej jaz sem stara 24 let imam skoraj dve leti starega otroka, ko sem bila stara 16 let sem zanosila šla sem delati splav, in skorajda ni dneva da ne bi pomislila na ta strašen dogodek. Po drugi strani vem, da je takrat to bila prava odločitev, nisem bila zrela za otroka, in danes ko otroka imam, vem da če bi pri 16 otroka obdržala, nevem kaj bi bilo z otročkom, dvomim (oz. vem) da zanj ne bi skrbela. Nevem. Jaz ti svetujem, da otroka obdrži, ker ti bo vedno žal za splav!! Drugače pa je muki napisala 105 dni porodniškega dopusta je zate obveznih, če ima partner možnost, da gre on na porodniško naj gre on, ti pav novi službi bodi do ljudi do katerih moraš biti pošena odkrtita in povej kako je na stvari.Glede na tvoje kvalitete mislim, da ne bodo komlicirali. držim pesti, in bodi vesela tega otročka.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 12:38:56
|
|
|
|
_andreja_
|
obdrži dojenčka...vsaj jaz bi ga...v službi se pa dogovori, tko da bo vsem prav...
_____________________________
Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 14:16:44
|
|
|
|
čebelcaa.
|
lej, jz sem v času prve porodniške diplomirala, nato pa pol leta aktivno iskala službo, pa nič. Nato pa sem dobila službo točno na dan, ko sem izvedela, da sem noseča. Bil je strašen šok a edino kar sem vedela je bilo, da splava ne bom delala, ker bi to verjetno pomenilo konec mojega psihičnega zdravja, ker bi si preveč očitala. Nekaj časa sem rabila, da sem sprejela nosečnost, takoj pa sem vedela, da mi ne bo nikoli žal da imam otroka.
No službe nisem dobila, ker naj bi nadomeščala eno na porodniški ampak lažje sem prebolela izgubo službe kot pa bi izgubo otroka.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 16:24:23
|
|
|
|
nicnic
|
Jaz sem bila zaposlena za določen čas - poizkusno dobo 6 mesecev, pa vzeli bi me naprej če bi jim bila OK za nedoločen čas. No, pa sem zanosila (delala sva kr nekaj časa na tem) in potem me pokličejo na razgovor. Mislila sem, da so zvedeli, da sem noseča (bilo je malo predno sem imela NS in po njej bi sama od sebe povedala). Meni celo noč ni dalo spat in gremo v konferenčno sobo, jaz z ogromnim cmokom v grlu... In me vprašajo, če bi hotela prevzeti delo neke druge, ki je šla stran in to delo je bilo veliko bolje plačano in tudi veliko bolj odgovorno. No, nisem hotela tajiti za nosečnost in sem jim lepo povedala, da z veseljem sprejmem mesto, ampak da jim moram pred odločitvijo njih povedati, da sem noseča. No, so bili malce šokirani, ampak veseli zame. Drug dan so mi sporočili, da so se odločili, da mi bodo podaljšali zaposlitev vsaj za čas do nastopa porodniške in na višjem, bolje plačanem delovnem mestu. Nisem dobila dela za nedoločen čas zaradi nosečnosti, ampak si me še vedno želijo nazaj po končani porodniški in me bodo takrat zopet zaposlili (takrat so mi podaljšali samo do nastopa porodniške).
_____________________________
Pameten si, če verjameš samo polovice tega, kar slišiš.
Genialen, če ugotoviš, katero polovico.
|
|
|
|
| |
RE: Moja najtežja odločitev
22.11.2007 18:26:09
|
|
|
|
mami_miki
|
itak vsak sam ve zase, kaj je za njega najbolje...bilokaj ti rečem, je brezveze...kaj boš nardila, tako bo prav...
to je najpomembneje: da se potem ne kriviš, pač si nardila kot si v tem trenutku najbolje znala...saj če bi vedela, kako drugače, bi...zato ni prav in narobe odločitev...oz.vse je prav..
|
|
|
|
Kako pogosto?qloqKako pogosto ste aktivni na facebooku?vsaki dan sem aktivna (
49%)
Ne nisem aktivna (
16%)
občasno pregledujem objave in delim objave (
21%)
me ne zanima saj je facebook spletno socialno omrežje zanič (
14%)
Število vseh glasov: 100Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš
svojo anketo!
Natisni
. Še pred dvem mesecema bi bilo to OK sedaj pa ne. V sedanji službi sem dala odpoved, v novi pa začnem z januarjem. Za to delo sem bila sprejeta preko več razgovorov in je odlična priložnost, saj je sedanja služba zelo stresna in ljudje odhajajo po tekočem traku. Kaj naj naredim? Grem v novo službo in grem še preden končam poskusno obdobje na porodniško? Delam splav? V sedanji službi ni možnosti da ostanem. 
