tinaaja
|
Draga Medika, upam, da tele moje besede ne bodo zvenele hladno, zelim si, da pa resno razmislis o njih. V zivljenju nas doletijo cudovite zadeve kot tudi krute, nedojemljive usode, dokodki, ki nas iztrgajo iz neke rutine zivljenja in ostanemo vklesceni z vprasanji kot zakaj, zakaj jaz, kaj naj zdaj... Vse OK, procesi zalovanja, dojemanja situacije, soocanja z njo trajajo. AMPAK - nekega dne si moras reci STOP. Zaceti moras s potjo naprej. Ne utapljati se v preteklosti, ki je ne mores spremeniti, razmisljati o njeja, "kaj pa ce" ... Zivljenje gre naprej in ti moras z njim. Cakajo te cudovite izkusnje, ki bodo slej kot prej zameglile to bolecino in ostal bo le spomin. Ti si tista, ki si moras pomagati ven iz te krize, se odlociti, da je dovolj solz in objokovanja, ti si tiska, ki te lahko popelje do smeha, srece in zadovoljstva. Dvomi in strah ostajajo, zmeraj bodo.. Ampak v tebi je moc, da jih bos premagala, samo pusti ji na plano. NAjdi spet tisto svojo mocno stran in se ji predaj. Ves, kot mamica jo bos velikokrat rabila. In zacni znova, od zacetka. Verjami v lepo, verjami, da bo vse OK.. Enkrat sem ze napisala: ce ti ne bos verjela, kdo pa bo (slo se je za to, a grem delat AC ali ne in sem rekla, da je dovolj, da je cas, da zacnem verjeti, da nosim zdravno puncko - in sem jo /ac nisem sla delat/). KAko gre ze tista pesem.. daj mi umirjenost,da sprejmem stvari,ki jih ni moč spremeniti.Daj mi moč, da spremenim stvari,ki jih je moč spremeniti.In daj mi modrost,da bom razlikovalamed enim in drugim.
_____________________________
Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/
|