Skaana
|
Loncica - pa zakaj se ne bi javljala? Saj zato smo tu, da lahko čvekamo ravno o teh zadevah, ki jih me najbolj in edine lahko razumemo  . Povej nam, kaj te teži, pa bo lažje, boš videla.
Magi* - ti kar počivaj. Meni so rekli, da če se sprašuješ, če je to to, potem ziher ni. Tako da... Jaz ti pa lahko povem nekaj o naravnih popadkih. Bom kar opisala svoj začetek poroda. Ob šestih zvečer mi je deset dni pred rokom počil mehur. Tako fejst konkretno, ko sem se pred trgovino vstala iz avta, je naredlo plok, kot bi res imela v trebuhu balon in bi počil. Potem pa nekaj toplega po nogah. V trgovino me je peljala sestrična in itak sva šle takoj domov. Jaz preoblečt hlačke in stuširat - ne me vprašat zakaj, ker sem bila itak v sekundi dvajset nazaj premočena. Potem pa me je moj - hvala bogu je bil takrat ravno doma - peljal. 42km brez vsakega popadka. V Celju so me sprejeli, preoblekli, voda mi je kar tekla, po hodniku, v dvigalu... Ej, še ko sem se potem zgoraj tuširala, mi je še kar odtekala . In potem so me dali na oddelek z izgovorom, da verjetno še to noč ne bo nič in naj se grem spočit. Ja pa ja. Ob pol devetih me je prvič zvilo - kot da bi me fejst pritisnalo kakat, zadaj, nič spredaj. Bolj v križu. Pa sem bila tiho, le pogledala sem na uro. In potem čez sedem minut spet. Pa potem čez pet spet in čez pet spet, potem sem pa poklicala sestro. Priklopili so me na CTG in to je bila najdaljša ura mojega življenja. Popolnoma sama sem na tisti mašinci, ki sem jo prvič videla, bila priklopljena, vedela da se kmalu bo nekaj zgodilo, pa popadki so si sledili že v manj kot petih minutah. Meni so bili zelo podobni šravfanju, pa vse te potem zaboli, začne pri križu, potem pa zelo hitro zelo močno vse.
No, po dobri uri pa se me je sestra usmilila in... poslala direkt v porodno. Kaj pa se je potem dogajalo, pa ne bi zdaj  .
Skratka, pravi popadki so bolj zadaj, lažni spredaj, pravi si sledijo v pravilnih intervalih postopoma vedno pogosteje - ko je na pet minut, naj bi šel v porodnišnico oz. odvisno koliko si oddaljen. Meni so rekli na deset minut, da naj grem, ker sem tako daleč. In pravi so boleči. Sicer kakor za katero, ker imamo zelo različen prag bolečin, pa vendarle bolj boleči kot lažni.
Upam, da sem kateri pomagala.
Punce, meni pa jutri pobere šive od cerklaže (odlično služila namenu  ). Pojutrišnjem dopolnim 37. teden - torej bo  uradno donošen-a. Ampak sva se zmenila, da počakama na čarobni december  . Sem optimist, kajne? No, če me jutri ne bo več gor, pojdite pogledat telefončke. Mogoče bo kak nov SMS gor .
Aja, pa tudi če rodim novembra, bom ostala decembrka, ker jaz vedno gledam na PDP. Kaj pa vem, ker četudi se rodijo prej, so nastali pa marca in to šteje, kajne?
Zdaj si grem pa z grenkim priokusom spakirat toaletno za jutri...
Vsem , saj ni tako hudo kot se zdi. In pomislite, kmalu ne bomo več čutile malega življenja v trebuhu. Tisto bitjece, ki je bilo samo moje, bo od dneva D naprej še od vseh drugih in predvsem samo svoje  . Tako da uživajmo v občutkih ki niso vsakomur dani. Pa naj bo včasih še tako zoprno.
_____________________________
Mami, kdaj bo spet včasih?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Zdaj itak več ni panike kar se 
pa izkoristita zadnje dneve (ali tedne), ko sta še sama. Sam punce...ste pa začele ornk prehitevat
. Do 23. novembra MORAM zdržati, fajn bi bilo, da do prvega decembra, da še Črtojev RD damo čez.
Punce, zdaj se pa malo umirite, nič prehitevat. 
Si prva med nami, tudi jaz težko verjamem,da se je začelo! Je pa le pomembno to,da si ti in Lina dobro!
Izpušni plini in pozicijske luči so me zeznil! In pol sem skakala od enga mehanika do drugega, da mi porihtata te stvari ( moj je bil lepo na šihtu) in šibam nazaj z popravljenim avtom in naredim tehnični! 
pojav, edino v primeru kombinacije visokega pritiska (moj je skozi normalen) in vsebnosti glukoze v urina ( tudi to imam normalno)! 
tako, da sem fajn zaspana. zdaj sem pa samo moja dva do vrat pospremila. mož je tako zmeden, da ni ni našel niti Zarjinih stvari v omari - ki jih je jako težko najti 
