Jumpy
|
Hoj, punce! Jaz sem še tuki. Vas ob večerih preberem, več pa ne zmorem. Hvala za skrb. Sem imela pred dobrim tednom eno manjšo nesrečo s piskrom v kuhinji. Je padel na prst na nogi in sem morala it na urgenco, da so mi "zvrtali" luknjo v noht. Čez en dan in pol pa sem padla, medtem ko sem šepajoče (jasno, me je še vedno bolel prst) hitela presajat eno rožico. Sem si poškodovala kolena pa zapestje, rebra, pa po bradi sem vsa plava,... ah, kaj, živemu človeku se vse naredi. Pol sem bla pa tolk v k (oprostite izrazu, vendar, tega ne delam pogosto), ker nikoli, ampak res nikoli nima noben časa, da bi mi v takih situacijah malo pomagal, da izprežem, da si odpočijem in v miru pozdravim. Ne samo, da me nihče ni mogel peljati k zdravniku. Tašča se je odločila, da naj grem še spotoma v mesnico in pekarno po meso in kruh zanjo. Pa hodit nisem mogla, kaj šele varno vozit,... Ah, brez veze. V glavnem, taka nisem bila niti za na RR, zato sem bila raje "tiho". Sicer pa ravno danes ugotavljam, da je naš tretji sonček balzam za mamino dušo. Pravi pobalinko je že ratal. Ko bi imela toliko znanja in izkušenj pri prvorojenki! Res se človek na napakah uči. Jutri bo Mihi star že 4 mesece. Počasi začenjam razmišljat kdaj bomo pričeli poizkušati drugo hrano. Mislim, da tam okoli božiča. Takrat bo star že pet in pol mesecev. Tako ali tako sem za zelo počasno uvajanje, po eno žličko na dan,... Uživajte, želim vam mirno nočko!
|