Nika v službi
|
Ej, sploh ne vem, kje začet odgovarjat.... pa gremo kar lepo po vrsti, enkrat za spremembo od spredaj (sorči, Pety, prideš zadnja na vrsto!).
Me je vleklo na smeh ob raznih lubicah iz vrtca.... Tudi naša Nika največkrat omenja Marcusa in Matijo (oba sovrtičkarja), občasno pa se ji v srce usedejo še Luka, Aljaž in Filip (prijateljčki iz ulice - sosedi). Je namreč obkrožena s samimi fanti - to bo snubcev!
Torej, Benika, je Eva "na obešalniku" ali ne?!
Hvala, Teta beta, za info o štrampelcih. V Mano in Metro pa res ne zahajam, očitno bom morala še te trgovine dati na seznam.... uf... pa teh štacun je cel kup. Kako naj vse obletam?! Do nedavnega še v Takko nisem hodila, sedaj pa sem bila celo že 2x tam....
Uspavanje pri nas poteka še vedno in ves čas izmenično - torej en dan jaz, drugi dan Tomaž. Se praviloma kar drživa "urnika", le če so kakšne izjemne zadeve (odsotnost enega ali drugega, kakšen obisk, nujni opravki...), pride do zamenjave. Včeraj sem bila npr. jaz uspavalka, danes bo Tomaž.
Se mi zdi tako najbolje, ker je potem navajena na oba. Sicer tudi ona občasno malce tečnari in hoče, da jo uspavam jaz (sploh sedaj, ko Tomaža nekaj časa ni bilo in sva bili midve 5 večerov skupaj), ampak pač vztrajamo na osnovnem principu. Je pa res, da nam pomagata duda in medi. Sedaj že skoraj lahko rečem, da ima Nika ninico. Enega malega medvedka, s katerim je do pred kratkim hodila spat preko dneva, sedaj pa brez njega noče spati niti zvečer. Torej, medi je obvezen. In duda. Jo že pripravljam, da bo dudico dala Miklavžu.
Pety, končno si prišla na vrsto.... Saj vem, da te ne vleče preveč na smeh, ampak kaj naj ti rečem. Iskreno povedano, si niti ne predstavljam točno, kako vse skupaj izgleda... Bi morala v živo (ali na sliki) videt, potem pa bi ti povedala, če se mi zdi uredu ali ne. Ampak saj ni problem v tem, kako se meni (ali drugim) zdi, pomembno je, kako močno to TEBE moti? Če misliš, da se s situacijo nikakor ne boš mogla sprijaznit, potem je bolje, da zdaj vse skupaj ven vržeš in na novo položiš.
Me vse skupaj spominja na kuhinjo od šefice. Si je omislila neke posebne modre stenske ploščice, potem pa je šla s ploščico kot vzorcem naročit kuhinjo po meri. Fronte omaric naj bi bile v istem odtenku. Pa so malce sfalili, odtenek je nekako strigel. Meni osebno sicer ni bilo všeč, ampak me vseeno ni tako motilo, da bi vse skupaj ven vrgla. Ona pa je bila čisto nesrečna in se nikakor ni mogla sprijaznit s podobo. Pa je trpela nekaj mesecev, potem pa je poklicala mizarja, da ji je zamenjal fronte.
Torej, premisli, pomeni se z mojstrom, potem pa se odloči. Pa dobra šola je za naprej. Najprej se morata vidva z Matjažem uskladiti, kako si določeno stvar predstavljata, potem svoje videnje preneseš mojstrom in na koncu jih še kontroliraš, da prav naredijo. Žal je vedno tako. Če jim ravno ne dihaš za ovratnik, je štala. Uf, sem pametna (za druge).
Za konec pa še anekdotica od včeraj. Se peljemo proti domu iz Tuš centra, Niko vprašam, če bo še pila (ker sem spredaj pri sebi imela načet sok), ona pa prijavi: Nika sita pit. Hotela je povedati, da ni žejna, pa je uporabila znano kombinicijo "sita", ki jo pozna iz konteksta hrane. Smo se res nasmejali, potem pa sem jo podučila, da se reče, da ni žejna.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
