Anonimen
|
Živjo nosečke in mamice. Jaz bom šla jutri ven in prav komaj čakam. Sem čisto depresivna. 10 dni sem samo za štirimi stenami, ker sem pač imela CR. Malega smo danes še enkrat skupaj okopali s patronažno, pa nočem še iti ven. Selitev: jaz sem za, da prav tazadnjo septemberko počakamo in gremo potem skupaj na drug forum. Kilogrami: sem na teži pred nosečnostjo (54 kg), v nosečnosti sem se zredila 7 kg. Sem zadovoljna, je pa res, da je trebušček še mlahav , a nič hudega, se je splačalo. Jaz sem bila prav depresivna predvčerajšnem in danes. Se sprašujem, če bom zares zmogla. Še patronažka me je malo razžalostila, ker je rekla, da mali premalo pridobiva na teži. Jaz sem pa mislila, kako lepo nam gre, ker je podaljšal obdobje dojenje tam na 2-3 uri. O kakšnem uvajanju ritma pri nas sploh še ne gre govoriti, ker ma enkrat dojenje ob 7. zjutraj, pol naslednji dan ob 8. uri, ali pa zvečer ob 20. uri, naslednji dan ob 22.30. Skratka, počutim se grozno, ker ne vem, kaj mu manjka, kadar kar tako joka. Sem mislila, da ga napenja, ker ne podirava dobro kupčka, zdaj pa vidim, da je bil verjetno res samo lačen, samo da tega nisem prepoznala. Je bilo vseeno veliko lažje, ko smo bile nosečke, ker takrat pa sem bila prepričana, da se mu dobro gode, ker je bila tako aktiven plodek. Če ne bi bilo lubija doma, bi bila prav kriza. Zdaj mi on kuha, hodi v trgovino in pomaga. Kako bo, ko bo šel v službo, se sprašujem. Upam, da bomo do takrat že ujeli vsaj mal ritma in bo lažje. Mogoče mi res manjka samo sprehod. T.
|