saska27
|
Zdravo ... spet jaz Jeza je hitro popustila, meni pa se še da tipkati. Zdaj imam mir, ker otroka in tako kot vsi normalni ljudje ob taki uri spijo, zjutraj pa verjetno ne bom imela časa … Javiti pa se "moram", ne? Po vaši dobrodošlici bi mi gotovo bilo žal, če bi spet "odšla" in bi vas samo brala. Berem, da imate spoznavno srečanje. Jaz vas bom prišla spoznat kdaj drugič (v soboto že imam načrte, pa še brez avta smo trenutno). Razdalja mi načeloma ni problem. A imate tudi kako "štajersko sekcijo" januarčic in se dobivate kje v Mariboru ali okolici? Morda katero od vas že poznam (na videz), pa niti ne vem … Na RR sem že dobila eno fajn kolegico (afrika, če po kakem čudnem naključju to bereš: …) in se ne bi branila še kakšne. Pa lepo bi bilo spoznati tudi vaše sončke, morda nekoč sošolce in sošolke našega Luke … Pri nas je novo to, da je Luka dobil drugi zob (spet presenečenje, brez težav) in da sem danes med dojenjem prvič občutila tak ugriz, da sem na glas zakričala. Zvečer me je, že fajn sit, ugriznil še enkrat in "za kazen" je moral zaspati odklopljen. Slabo uro se je premetaval po postelji, se prijemal za noge in tlačil prstke v usta, stegoval roke proti meni in me vlekel za majico … Nazadnje se je stisnil k meni, me objel in zaspal … Objem je bil tako lep, da sem na tisti ugriz kar pozabila … do naslednjič, ko bom spet vpila. Malo se bojim, kako bo šlo naprej. Dojila bi rada vsaj še pol leta ... Z Lano je bilo drugače. Prvi zob je dobila pri enem letu, dojila sem jo leto in pol, pa me nikoli ni ugriznila. Le proti koncu, ko se je dojila le še zjutraj in zvečer, me je nekaj dni nagajivo grickala, a tisto sploh ni bolelo, tole zdaj pa auččččččččč! Kak nasvet? Moram pa našega tudi pohvaliti: odkril je, da lahko samo z rokama (brez igrač) ustvarja zanimiv zvok, in od včeraj navdušeno ploska . Če je zraven Lana s kakšnim od svojih nastopov, ju je še večje veselje gledati … Imam vprašanje: koliko nas je takih, ki doma cartamo fantka po imenu Luka? Ko sem na hitro preletela zadnjih nekaj strani, se mi je zazdelo, da je to ime omenjeno v vsakem drugem postu (ali pa ga le bolj opazim?). Očitno je Lukcev res ogromno. Meni je ime od nekdaj eno najlepših, a sem pred porodom vsem razlagala, da naš zagotovo ne bo Luka, ker je to prepogosto ime, pa še sklanja se »čudno« (pri nas: Lukeja, Lukeju …). No, potem pa me je nekako prepričala total, ko je v eni debati napisala, da ji ni mar, kako pogosto je neko ime, pomembno je, da ti je všeč. Svoj argument je napisala tako simpatično, da se še zdaj velikokrat spomnim nanj(o). Glede sklanjanja pa sem se tudi pomirila – govorimo pač tako, kot govorimo, ko bo treba, pa bomo govorili (in ga sklanjali) prav . Zvečer sem hotela pripraviti CD s fotkami, da bi jih dopoldan nesla razvijat, pa sem raje pisala "roman" in potem to, kar zdaj berete – še daljši "roman" . Zanimivo zgodbico o razvijanju fotk v Comtronu vam zaupam naslednjič. Postelja kliče … Lep dan, Saša P. S. eva1 – malo sem se zmotila glede razlike v mesecih, sem pa zato našla novo skupno točko – žal so to kilogrami, ki jih je treba dati dol
|