Anonimen
|
Joj roda, čuvaj svojo pikico . Samo, da je zdaj vse ok, zato ti želim vse naj, kup sreče in naj te več nič takega ne preseneti na poti zibanja . Punce vidim, da se vsaka ubada s stresi, depresijo, žalostjo, živčnostjo....., kar je neki normalnega, saj smo ljudje s čustvi, naš materinski nagon pa tudi ni od muh . Kitajci pravijo, da neplodnost ne obstaja, pa bi jim celo verjel, glede na to kolk jih je , zato bodite pozitivne, saj nas enkrat vse čaka kaka ali celo ali . Nekater pač rabimo malo več časa, pa bolj trnovo in krvavo pot , ampak glavno, da jo premagamo . Jaz danes spet premagujem živčno vojno. Pred dnevi sem zaradi poroda sestre, sem postala ponosna teta male princeske , pismo sem bila bolj živčna kot sestra, ko pa se dobila veselo novičko, pa veselja ne morem opisat, razganjalo me je do nebes in nazaj . Danes pa je mal hujša živčna vojna, saj me jutri čaka narkoza in preverjanje stanja moje maternice. Če bo kaj narobe, še operacija. Vzeli mi bodo tudi kri in jo poslali na analizo, ker sumijo, da moje telo zavrača zarodke . Upam, da se motijo v nulo, ker če imajo prav, se lahko poslovim od misli na . . Če bo vse ok, pa me v septembru čakajo 3 eskimčki .
|