Maxica
|
Moram prav napisati, da je Lan prav vidno napredoval (no, saj je bil kar dober, že en čas lepo sedi samostojno, ma vseeno). Od četrtka, ko smo bili na telovadbi, je začel skoraj že iti po vseh štirih, prej se je pa stajice oprijel in se vzdignil na nogice. Prejšnji teden to tudi teoretično ni bil sposoben narediti. Zasluge pa res pripisujem telovadbi. Eh, danes smo na bojni nogi. Me je prej še mama nadrla, kako sem se obnašala do tašče (jaz ?), da sem šla kar na telovadbo, pa nič nisem prišla pozdravit, ko sem prišla domov, ona pa še kr pri njej itd. Bla bla bla. Pol sem jih še možu en par povedala, da danes naj nikar ne misli, da bomo šli z njim na kakšne njihove obvezne brezvezne nedeljske obiske in sva se še midva spičla. Da še to napišem, kako je prijazna ta naša tašča. Za Maxov 1.rojstni dan sva naredila z možem vabila in jih odposlala pač tistim, ki sva jih želela povabiti. Babice in dedke in prababice in pradedka, pa strice in tete od Maxa ter ene moje prijatelje, ki imajo majhno punčko. In je potem nadrla moža, zakaj nisva povabila še njeno sestro, da je bila pa vsa užaljena, ker je nismo. Lani vabil nismo pošiljali, ampak smo kar ustno povabili podobno ekipo. A ni ona kar sama povabila še to sestro s celo družino, kar je pomenilo dodatne štiri ljudi. Saj ni panike, hrane je bilo več kot dovolj, ampak k sreči smo bili lahko pred hišo, ker je bilo lepo vreme. Če bi bil dež, bi morali biti v našem stanovanju in niti pod razno ne bi imela kam dati toliko ljudi. Ker pa praznujemo zmeraj pri nas, mi k sreči lahko vedno pomagata tudi mama in sestra. Da bi se pa gospa ponudila za pomagat, to pa ne, ona je gostja in samo vabi dodatne ljudi. Tako da za letos sem pa rekla, zamera gor ali dol, ji bom apriori povedala, kdo vabi in kdo je vabljen. Uf, sem jezna nanjo danes, res.
_____________________________
Sami sončki okrog mene :)
|