tejč
|
Lex, ja, poglej, pa res!
Toliko zapletov sem imela v zadnji dneh, niti nisem vedela, kam bom Ajšo dala, pa norice, vročina, mož polno zaposlen s službo...Zdaj pa kar naenkrat nekakšna svetla luč, klic v sili. Upam, da se res vse izteče po načrtih kar lepo čez vikend, pa naj ga očka veselo zažurira čez vikend, pol pa da je mir pri hiši! 
Ampak, čeprav se sliši zguljeno, jaz priznam, da sem vas (RR) res rabila. Še bolj kot v prvi nosečnosti. Se mi zdi, da ste bile nekakšen dnevnik, evalvacija. Prav luštno se je bilo vsak dan zapoditi v tipkovnico...Pa saj se še ne poslavljam, samo...
Ne vem, kaj mi je. KAr razmišljam, kaj vse moram postoriti, kam kaj zapisati, še po rožo za varuško-mimogrede; ona pa praznuje v nedeljo!, sladko presenečenje za brata, ki bo v soboto na Dolenjskem čuval Ajšo. Pa...kaj pa vem, kaj še...
Klicala sem petro a, da sem jo obvestila o morebitnem porodu...Ona in pridna Tjaška sta kul, vse ok, zdravi in zadovoljni...
Punce...pa saj ne morem verjet! Še en dan,-upam!, pa vidim našo štručko! KAkšna bo? Po očku, mamici? Lepa svetla/temna koža?? Oči? Mirna in zaspana? Glasna? ...
KAr vidim tiste nežne mlade očke...Joj, upam, da bo zdrava!
Za trenutek me je navdal tisti majski občutek iz leta 2005, ko sem porodila svojo taprvo pikapolonco. KAko je bilo lepo, ne da se opisat. Čeprav svinjsko bolijo popadki-kdor reče, da ni res, laže-tako nepopisno fajn se počutiš, ko gledaš v tisto bibo in ne moreš verjeti, da je TVOJA, da bo živela s tabo, da ti bo čez par let že po glavi skakala, izsiljevala...TAkrat ne moreš verjeti. /In kasneje tudi ne!
In potem sem mislila, da bo pri drugi drugače, da bom že vse vedela, da me ne more nič presenetiti, da...že vse vem...
In v tem trenutku se zavem, da sem spet na začetku. KAko je to lepo! Res, rojstvo otroka je res ena velika prelomnica v življenju...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
vpraša kdaj bo, koliko pa tej še je. Še uni ko jih celo leto ne vidim
, 
Pa sem jo spet malo povprašala, kdaj je pa kaj skrajni rok, da sprožijo porod, pa pravi da ful neradi kaj na silo delajo, da okoli 14 dneva čez rok. Se pravi, da če nič ne bo, lahko še čakam vse do srede. Ja, pa kaj si ja nor?!!! Čeprav, kot pravi Majchi si pa tudi jaz še vedno želim naravnega, spontanega poroda. Baje, da umetni popadki bolj bolijo, ker bi se naj pri naravnih sproščal nek hormon, ki blaži bolečine, pri umetnih pa tega ni. Baje. 
. 
! 
! Kaj pa če bi še jaz šla mal tja dol 
? 
. 
! Zej pa še bolj komaj čakam da v roke vzamem svojo največjo srečo! Prav lepo sta napisale! 
( sicer uradno, a po srcu še vedno zaprisežene majčice!!) 
.
tremo namreč
